ECB – Evropska centralna banka, pred katero so se danes ob slovesnem odprtju nove stavbe vneli spopadi med kar 6.000 protestniki in policijo, je poleg neodobravanja ljudi z njihovo politiko že pred meseci priznala, da je evro – torej valuto, s katero ECB upravlja – potegnilo v deflacijski vrtinec.  Ljudje v EU namreč ne trošijo dovolj, gospodarstvo se ne prebudi v takšni meri, da bi pokrivalo najete dolgove iz preteklosti. Rešitev, da ˝bodo tiskali evre˝ in odkupovali obveznice držav, ki jih ne želi nihče več, je jasna napoved za devalvacijo evra. 60 milijard nepokritega in še manj vrednega papirnatega denarja vsak mesec bo na trgu zagotovo pomenilo nadaljnjo upadanje vrednosti valute, s katero plačujemo v Evropi in v kateri posledično nekateri tudi varčujejo. Pozor: to pomeni, da bodo zaradi razvrednotenega evra v prihodnosti izdelki za potrošnike dražji, varčevanje, ki ne bo odporno na upadanje vrednosti evra, pa bo zaradi tega posledično imelo vedno nižjo vrednost – realno, po kupni moči namreč. Potrošnik in srednji razred sta tako pred izjemno pomembnimi odločitvami – pripraviti se bo namreč potrebno za težko obdobje v katerem je zelo negotov končni razplet poizkusa devalvacije evra in ostalih valutnih vojn, ki divjajo po svetu. Kreditojemalci v Švicarskih frankih danes zaradi zviševanja mesečnih obrokov kredita in tudi preostale glavnice, ki so jo še dolžni banki, zelo dobro razumejo, kako lahko valutno tveganje in posledice ˝valutnih vojn˝ po svetu negativno vplivajo na posameznika in njegov osebni družinski proračun.

Cena zlata je reagirala na valutne vojne v preteklosti in je tudi tokrat. Zlato je v evrih v letu 2014 pridelalo 14% donos, dobro nadaljuje tudi v letošnjem letu do sedaj (marec 2015). Donos zlata je zgolj in samo ublažitev upada vrednosti valute saj je zlato zgolj ˝nadoknadilo˝ izgubo valute v primerjavi z ostalimi dobrinami. Zlato je v tem primeru ohranilo kupno moč posameznika. Zlato v valutnih vojnah in nevarnosti devalvacije valute deluje preventivno – preprosto ohranja svojo vrednost. Če se vrednost valute znižuje, je potrebno za isti kos plemenite kovine odšteti vedno več manjvrednega papirnatega denarja. S tem zlato opravlja svojo prvotno in najbolj primarno funkcijo – namesto denarja opravlja vlogo hranilca vrednosti.

Grafični prikaz 1: Na desni strani si lahko ogledate gibanje cene zlata v evrih (oranžna barva), v avstralskih dolarjih (temno rdeča) in v kanadskih dolarjih (svetlo rdeča). Gibanje prikazuje dvig cene v zadnjem letu dni, ko so vse tri valute pričele izgubljati na svoji vrednosti.

Cena zlata se je sicer v drugi polovici leta 2014 pričela v več različnih valutah gibati strmo navzgor. Kot poznano je ruska valuta rubelj v lanskem letu izgubila precej svoje vrednosti v primerjavi s preostalimi valutami – v primerjavi z evrom je rubelj izgubil preko 45%. Zlato je na upad vrednosti rublja reagiralo parabolično in cena za kos ene unče zlata se je v rubljih v nekaj mesecih dvignila za več kot 70% vrednosti – iz 50.000 rubljev na preko 85.000 rubljev za unčo zlata (31,10 gramov). Vidi se torej, da zlato reagira v valutah in državah, ki so se pričele spopadati z veliko valutno krizo (ne le v Evropi in Rusiji) in se kaže kot ˝safe heaven˝ naložba v časih nestabilnega monetarnega in s tem finančnega ter posledično tudi bančnega sistema. Nenadno prebujanje cene zlata je iz zgodovine zelo poznan vzorec za valutno krizo – ljudje namreč dolgo ne ugotovijo, kaj se skriva za zaveso ukrepov, ki so jim priča v teh trenutkih. Ko pa enkrat to ugotovijo, pa ukrepajo zelo hitro.

Kljub temu, da se sliši tako preprosto in neverjetno, je vendarle res: Živimo v času ˝fiat˝ valut, kar pomeni, da noben denar na svetu trenutno nima nobenega kritja. Od leta 1971, ko je predsednik Nixon ukinil vezavo ameriškega dolarja na ceno zlata, smo namreč del zgodovinskega poizkusa denarja brez kakršnekoli podlage. Tovrstna monetarna politika je do leta 2015 na svetu ustvarila največje dolgove na svetu (tako državne kot podjetniške in tudi zasebne), a še vedno zasipava sistem s poceni denarjem v upanju, da se bo stvar rešila sama po sebi. Je to sploh mogoče? V kateri pravljici že?

Grafični prikaz 2: Slika prikazuje dvig cene zlata v ruskih rubljih v zadnjem letu dni, ko se je cena dvignila za preko 100% ob upadu vrednosti valute rubelj. Ruski varčevalec, ki je imel denar vezan na banki ali morebiti v kakšnem pokojninskem skladu ali obveznici, je utrpel precejšnjo izgubo svojega premoženja. Tisti, ki je rublje pravočasno pretopil v zlato, je ohranil svojo kupno moč svoje premoženja. Zlato je v ruskih rubljih od leta 2005 zraslo že za več kot 800%.

Ko bodo posamezniki spoznali, da problem ni v evru ali franku, da ni težava v Putinovem rublju ali Obamovem dolarju, še manj v kakšni bolj eksotični valuti, ampak je v osnovi glavni problem v samem fundamentu monetarnega sistema, se bo zgodil preboj. Ljudje bodo namreč izgubili zaupanje v valute in to posledično pomeni tudi, da bo kakšna valuta tudi propadla. Se vam zdi nemogoče, da bi valuta propadla? Če je tako, povprašajte svoje stare starše o tem, koliko valut so zamenjali in koliko ničel so rezali na bankovcih pred manj kot 30 leti. Če nečesa ne pričakujemo, ne pomeni, da se ne more zgoditi, za takšen scenarij pa so trenutno na svetovni ravni pripravljeni vsi – tako bankirji kot politiki, ki jim to ustreza.

Katero valuto bi torej danes želeli izbrati za določen del naložbe vašega premoženja in svoje osebno varčevanje?

Jaz bi od vseh, ki so trenutno na voljo, vzel zlato in še nekaj srebra, mogoče tudi delček platine in paladija. Kajti, če položim vse te kovine v prvi sef in v vsak naslednji sef položim trenutno denarno vrednost teh kovin v različnih valutah – recimo v evrih, dolarjih ali franku – kaj mislite, kateri sef bom čez 20 let raje odprl in z njegovo vrednostjo poskrbel za osnovno varnost mene in moje družine? Kaj menite, katera valuta bo preživela prihajajočo valutno krizo in jo bo mogoče vedno menjati v kateri koli papirnati denar na svetu?