Od Bitcoina do tokenizacije: zakaj kripto postaja infrastruktura novega sveta financ

Ko danes govorimo o največjih investicijskih zgodbah prihodnjega desetletja, se skoraj vsak pogovor začne pri umetni inteligenci. Nvidia, čipi, podatkovni centri, električna energija, robotika in AI so postali središče zanimanja vlagateljev. Toda v ozadju se dogaja še ena revolucija, o kateri se po mojem mnenju govori bistveno premalo. Gre za spremembo, ki utegne popolnoma preoblikovati način, kako bomo v prihodnosti kupovali in prodajali delnice, obveznice, sklade, nepremičnine in druge oblike premoženja.

Govorim o tokenizaciji in postopni selitvi tradicionalnega finančnega sistema na blockchain infrastrukturo. Če smo bili v preteklih letih navajeni kriptovalute obravnavati kot ločen in predvsem špekulativen naložbeni razred, se danes ta meja vse hitreje briše. Bitcoin, Ethereum, stablecoini in blockchain niso več samo eksperiment tehnoloških navdušencev. V ta svet vstopajo BlackRock, JPMorgan, Goldman Sachs, Fidelity, BNY Mellon, DTCC in druge institucije, ki predstavljajo samo jedro obstoječega finančnega sistema.

Od Bitcoina do tokenizacije

In ravno tukaj se po mojem mnenju skriva ena največjih investicijskih zgodb prihodnjega desetletja. Bitcoin je odprl vrata Wall Streetu in postal prvi resni most med tradicionalnimi financami in blockchain tehnologijo. Ko je ameriški regulator leta 2024 dovolil prve spot Bitcoin ETF sklade, so največji upravljavci premoženja na svetu Bitcoin prvič ponudili svojim strankam skozi popolnoma regulirano finančno infrastrukturo.

BlackRock je s skladom IBIT hitro postal eden najpomembnejših institucionalnih igralcev na kripto trgu, sledili pa so Fidelity in drugi veliki upravljavci. Toda Bitcoin je samo prvi del zgodbe. Njegova investicijska funkcija je precej jasna. Ponudba je omejena na največ 21 milijonov enot, zaradi česar ga lahko razumemo kot digitalno obliko redkosti oziroma digitalno zlato. Toda na Bitcoinu težko zgradimo celoten finančni sistem.

Za to potrebujemo infrastrukturo, ki jo je mogoče programirati. In tukaj pridemo do Ethereuma. Bitcoin danes, konec avgusta, kotira okoli 79.000 dolarjev, potem ko je lani dosegel rekord nad 126.000 dolarjev. Ethereum je pri približno 2.500 dolarjih in ostaja občutno pod rekordnimi vrednostmi. Toda medtem ko so cene precej pod vrhovi, institucionalno zanimanje ne izginja. Dogaja se ravno nasprotno. To je pomembno, saj se hkrati v Washingtonu pripravlja naslednja velika sprememba.

Clarity Act lahko spremeni pravila igre

Ena največjih težav ameriškega kripto trga je bila zadnjih deset let regulatorna negotovost. Je določena kriptovaluta vrednostni papir ali blago? Jo nadzira SEC ali CFTC? Kako se mora registrirati borza? Kakšna pravila veljajo za izdajatelje digitalnih sredstev? Kaj lahko svojim strankam sploh ponudi tradicionalna banka?

Ameriška kripto industrija se je zaradi nejasnih pravil leta borila z regulatorji predvsem preko sodišč. To naj bi spremenil Clarity Act. Predstavniški dom ameriškega Kongresa je zakon že julija 2025 sprejel z veliko večino 294 proti 134, letos pa se je proces nadaljeval v Senatu. Naslednji pomembni koraki so predvideni septembra. Bistvo zakona je precej preprosto: ZDA želijo prvič postaviti jasnejša pravila igre za digitalna sredstva in predvsem bolj jasno razmejiti pristojnosti med SEC in CFTC.

Za Bitcoin sprememba morda ne bo tako revolucionarna, saj je njegov položaj kot digitalnega blaga že precej dobro uveljavljen. Za Ethereum in širšo blockchain industrijo pa je regulatorna jasnost bistveno pomembnejša. Zakaj? Ker veliki kapital ne mara nejasnosti. Banka, pokojninski sklad ali upravljavec več sto milijard dolarjev premoženja težko gradi nov poslovni model na infrastrukturi, za katero ne ve, kakšen bo njen pravni status čez nekaj let. Če bo regulatorna slika postala jasnejša, se lahko odprejo vrata bistveno večjemu institucionalnemu kapitalu.

Kaj je sploh tokenizacija?

In tukaj pridemo do bistva zgodbe. Predstavljajte si delnico, obveznico, investicijski sklad ali nepremičnino. Danes lastništvo teh sredstev obstaja v različnih centraliziranih bazah podatkov. Ko kupite delnico, se v ozadju vključijo borza, borzna hiša, klirinška hiša, skrbnik in druge institucije. Celoten sistem deluje, vendar je kompleksen in je nastajal desetletja.

Tokenizacija lahko velik del tega procesa spremeni. Delnica, obveznica, sklad ali delež nepremičnine se lahko predstavi z digitalnim tokenom na blockchainu. Ta predstavlja pravico do realnega sredstva, blockchain pa postane infrastruktura za prenos in evidentiranje lastništva.

Prednosti so lahko ogromne: trgovanje 24 ur na dan, hitrejša poravnava poslov, nižji stroški, manj posrednikov in možnost razdelitve premoženja na bistveno manjše enote. Kapital, ki je danes zaradi poravnave določen čas ujet med različnimi institucijami, bi se lahko uporabljal učinkoviteje. In to ni več futuristična teorija.

BlackRock je pozicioniran in pripravljen

Larry Fink, predsednik največjega upravljavca premoženja na svetu BlackRock, že več let govori, da prihodnost finančnih trgov vidi prav v tokenizaciji. Njegova vizija je zelo široka: tokenizirati je mogoče delnice, obveznice, sklade in sčasoma praktično vse oblike finančnega premoženja.

Še pomembneje – BlackRock ne samo govori. BlackRock že gradi. Leta 2024 je predstavil BUIDL, svoj prvi tokenizirani sklad denarnega trga, ki je bil najprej postavljen na Ethereum. Produkt se je pozneje razširil tudi na druga blockchain omrežja, kar nam hkrati pokaže dve pomembni stvari: Ethereum ima zelo močan položaj, vendar bo prihodnji finančni sistem najverjetneje uporabljal več različnih omrežij.

BlackRock je letos nadaljeval tudi s tokeniziranimi institucionalnimi produkti v Evropi. Podjetje danes navaja že skoraj 150 milijard dolarjev sredstev, povezanih z digitalnimi naložbami, tokeniziranimi skladi in rezervami stablecoinov. Ko največji upravljavec premoženja na svetu govori o selitvi tradicionalnih finančnih produktov v digitalne denarnice in hkrati vanje vlaga kapital, blockchaina težko še naprej obravnavamo kot eksperiment. Toda še pomembnejša sprememba prihaja iz samega osrčja Wall Streeta.

DTCC: spreminja se samo srce Wall Streeta

Večina ljudi za DTCC verjetno še nikoli ni slišala. V finančnem svetu pa gre za eno najpomembnejših institucij na planetu. Depository Trust & Clearing Corporation predstavlja ključen del infrastrukture ameriškega kapitalskega trga, njena depozitarna družba DTC pa hrani več kot 114 bilijonov dolarjev finančnega premoženja.

Ameriški regulator je DTCC dovolil razvoj storitve za tokenizacijo realnega finančnega premoženja. In tukaj ne govorimo o neznanih kripto kovancih. Govorimo o delnicah največjih ameriških podjetij, ETF skladih in ameriških državnih obveznicah. Letos poleti je DTCC že izvedel prve produkcijske transakcije s tokeniziranimi vrednostnimi papirji, pri projektu pa sodelujejo velika imena tradicionalnih financ in nove digitalne ekonomije.

To je zame eden najpomembnejših signalov celotne zgodbe. Ko institucija, ki predstavlja hrbtenico ameriškega kapitalskega trga, začne graditi infrastrukturo za tokenizirane vrednostne papirje, tokenizacija ni več vprašanje »če«, ampak vse bolj vprašanje »kako hitro«.

To ne pomeni, da bo celoten Wall Street deloval izključno na javnem Ethereum blockchainu. Prihodnost bo skoraj zagotovo sestavljena iz različnih javnih in zasebnih omrežij. Je pa pomembno, da Ethereum-kompatibilna tehnologija postaja eden izmed standardov, okoli katerih tradicionalne finance gradijo novo infrastrukturo.

Ethereum ni več samo kriptovaluta

In ravno tukaj se po mojem mnenju spreminja način, kako moramo gledati Ethereum. Bitcoin lahko razumemo kot digitalno zlato. Ethereum pa lahko potencialno razumemo kot eno izmed infrastrukturnih plasti novega digitalnega finančnega sistema. Na njegovem ekosistemu že delujejo stablecoini, tokenizirane državne obveznice, skladi in številne finančne aplikacije. Ethereum je hkrati poravnalna plast številnih Layer 2 omrežij.

Od leta 2021 ima vgrajen tudi zanimiv ekonomski mehanizem EIP-1559, pri katerem se del transakcijskih provizij trajno odstranjuje iz obtoka. Če bi se uporaba Ethereum infrastrukture zaradi tokenizacije v prihodnjih letih močno povečala, bi lahko s tem rasla tudi količina ETH, ki se na ta način uniči. Seveda Ethereum nima monopola. Solana, Stellar, Canton, BNB Chain in druga omrežja se prav tako borijo za svoj delež prihodnjega finančnega sistema. Toda vprašanje danes ni več samo, ali bodo tradicionalne finance uporabljale blockchain. Vprašanje je, kdo bo zagotovil infrastrukturo, po kateri bodo tekli bilijoni dolarjev prihodnjih transakcij.

Novi finančni sistem potrebuje digitalni denar

Če bomo po blockchainu premikali tokenizirane delnice, sklade in obveznice, potrebujemo tudi digitalni denar za njihovo poravnavo. Tukaj pridemo do stablecoinov oziroma stabilnih kovancev. Najpomembnejša sta danes USDT podjetja Tether in USDC podjetja Circle. Circle pa je posebej zanimiv zaradi povezave s tradicionalnim finančnim sistemom. Velika večina rezerv za USDC je namreč investirana preko reguliranega sklada denarnega trga, ki ga upravlja BlackRock, skrbništvo pa zagotavlja BNY.

Poglejmo to strukturo drugače. Na eni strani imamo ameriške državne obveznice, BlackRock in eno najstarejših bank na svetu. Na drugi blockchain. Med njima pa digitalni dolar USDC. To nam zelo lepo pokaže, kaj se pravzaprav dogaja: stari in novi finančni sistem se ne borita več drug proti drugemu. Začenjata se združevati.

Pomemben most med obema svetovoma predstavlja tudi Coinbase. Sam ga že nekaj časa ne vidim več zgolj kot kripto borzo. Njegov potencialni poslovni model postaja bistveno širši: trgovanje, institucionalno skrbništvo, stablecoini, blockchain infrastruktura, derivati in v prihodnosti tudi tokenizirani tradicionalni finančni instrumenti. Če bo prihodnost financ res tokenizirana, bodo pomemben del vrednosti ustvarila prav podjetja in omrežja, ki bodo zagotavljala infrastrukturo.

Kaj to pomeni za vlagatelje?

Vlagatelji smo navajeni razmišljati predvsem o cenah. Bo Bitcoin v prihodnosti 100.000, 150.000 ali 200.000 dolarjev? Bo Ethereum ponovno presegel 5.000 dolarjev? Sam menim, da je pomembnejše drugo vprašanje.

Kaj se zgodi, če se v naslednjem desetletju samo nekaj odstotkov svetovnih delnic, obveznic, skladov in drugega finančnega premoženja preseli na blockchain infrastrukturo? Govorimo o trgu, vrednem več sto bilijonov dolarjev.

Če se to zgodi, kripto ne bo več zgolj ločen naložbeni razred. Blockchain bo postal del osnovne infrastrukture svetovnega finančnega sistema. To seveda nikakor ne pomeni, da bodo vse kriptovalute rasle. Ravno nasprotno. Večina od več deset tisoč obstoječih kripto projektov po mojem mnenju dolgoročno nima resne vrednosti. Špekulativni žetoni bodo propadali, volatilnost bo ostala ogromna in tudi Bitcoin ter Ethereum lahko v posameznih ciklih izgubita polovico ali več svoje vrednosti.

Zato sam kripto segment še vedno obravnavam kot bolj tvegan del portfelja. Toda danes imamo prvič hkrati tri zelo močne sile: institucionalni kapital, prihajajočo regulatorno jasnost in tokenizacijo realnega premoženja. To je bistveno drugačna zgodba od kripto evforije leta 2017 ali 2021. Takrat smo večinoma kupovali obljubo, kaj bi blockchain nekoč lahko postal.

Danes BlackRock že tokenizira sklade. DTCC gradi infrastrukturo za tokenizirane ameriške vrednostne papirje. Banke razvijajo blockchain rešitve. Stablecoini postajajo regulirana oblika digitalnega dolarja. Bitcoin in Ethereum imata ETF sklade, preko katerih lahko vanju investira tradicionalni kapital. Zame zato naslednja velika zgodba kripta ni nova meme kriptovaluta ali lovljenje naslednjega žetona, ki bo naredil stokratnik. Največja zgodba je institucionalizacija celotnega sektorja.

Investirati v spremembo, ne v evforijo

Vsaka velika tehnološka revolucija v zgodovini je ustvarila zmagovalce in poražence. Parni stroj je spremenil transport. Elektrika industrijo. Internet komunikacijo in trgovino. Pametni telefon način, kako živimo. Umetna inteligenca danes spreminja delo in produktivnost.

Blockchain pa lahko spremeni infrastrukturo denarja in lastništva. Sam zato menim, da smo pred eno največjih sprememb finančnega sistema v zadnjih desetletjih. Ne pričakujem popolnoma anonimnega in od držav neodvisnega finančnega sveta, kot so si ga predstavljali nekateri prvi zagovorniki kriptovalut.

Pričakujem nekaj drugega: reguliran, institucionalen in tokeniziran finančni sistem, v katerem se bodo tradicionalne finance in blockchain postopoma združili. Bitcoin bo v tem svetu lahko predstavljal digitalno redkost. Ethereum in druga omrežja bodo zagotavljali infrastrukturo. Stablecoini bodo premikali digitalni denar. Coinbase in drugi regulirani ponudniki bodo povezovali oba svetova. BlackRock, banke in DTCC pa bodo po teh novih digitalnih tirnicah premikali tradicionalno finančno premoženje.

Morda bo vse to čez deset let videti popolnoma samoumevno. Danes še ni. In ravno to je pri velikih investicijskih spremembah vedno najbolj zanimiv trenutek – ko nova infrastruktura že nastaja pred našimi očmi, večina ljudi pa jo še vedno obravnava kot nekaj, kar pripada prihodnosti. Prihodnost je namreč v tem primeru morda precej bližje, kot si mislimo.

Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec, investitor in predavatelj

Brezplačni posvet

Finančni mir se ne zgodi po naključju. Z brezplačnim finančnim posvetom boste dobili jasnejši pogled na svoje finance, konkretne rešitve za izzive in strategijo, ki vas bo približala življenju, kakršnega si želite.