Skregano z logiko

V trenutnih razmerah, ki vladajo na trgu kapitala, se nepoučeni vlagatelj obnaša tako, kot se obnaša večina medijev. Ocenjujejo se samo pretekli donosi, če bi nekdo vložil enkratni znesek pred letom ali dvema, in ocenjujejo se kratkoročna gibanja (kaj se je zgodilo v zadnjem tednu, mesecu itn). Oboje je povsem skregano z logiko dolgoročnih investitorjev na trgu kapitala. Za kratkoročne pozicije (leto ali dve) so priporočljivi edino banka ali pa vzajemni sklad denarnega trga in ne delniški skladi ter nakupi delnic. To dvoje je namreč priporočljivo za vlagatelja, ki ima čas, da svoja sredstva oplemeniti v roku 5 -7 let, ali bolje, v še daljšem časovnem obdobju.

Pogled vlagatelja?

In tako lahko že več kot dobro leto dnevno poslušamo, koliko se je znižal indeks določene borze od včeraj na danes in kako so ljudje, ki so v sklade ali delnice vložili pred enim letom, trenutno v totalni izgubi in je njihovo premoženje vredno veliko manj. S takšno perspektivo lahko pridemo samo do ene ugotovitve, ki jo neizkušeni vlagatelj takoj posploši: V sklade ali na borzo se pa res ne izplača vlagati. Ja, dragi vlagatelj, če si stavil samo na eno karto (en sklad, ena delnica), če se nisi pred vlaganjem »poslužil« strokovne pomoči, če si delnice mogoče kupoval celo na kredit in ne s presežki, in če si računal na hitro bogatenje, potem imaš povsem prav – trg kapitala gotovo ni zate. Tako je vse odvisno predvsem od perspektive, ki jo zavzamemo, ko gledamo na trenutne tečaje na borzi. Če vlagatelj gleda na trenutne tečaje z vidika prodajalca (če bi odprodal, kar je pred krizo nakupil), je slika seveda črna in so trenutna vrednotenja neugodna. Če pa vlagatelj danes šele pričenja z ustvarjanjem dodatnega premoženja in gleda na tečaje z vidika kupca, pa so trenutna vrednotenja več kot ugodna, še več, trenutna vrednotenja ponujajo celo izjemne nakupne priložnosti. Si na primer predstavljate, da lahko trenutno kupujete delnice/točke skladov po cenah, ki so bile na borzi zabeležene pred 4, 5 ali celo več leti? Ali pa, če si lahko predstavljate, da je nekdo v določenem vzajemnem skladu kupoval točke po ceni 8 €, trenutno pa je ta ista točka pri istem skladu vredna le 2 €? Če je s prejšnjim nakupom za 8 € vlagatelj dobil eno samo točko, dobi zdaj za enak znesek kar 4 točke. Nadalje, upravljavcu sklada je gotovo v interesu, da povrne investicijo tistim vlagateljem, ki so v sklad vstopali pri vrednosti točke 8. In če vrednost sklada dejansko zraste nazaj na 8 €, je vlagatelj, ki je opravil nakup točk pri ceni 2 €, s svojo naložbo ustvaril kar 400 % donos, medtem ko je tisti, ki je kupil po 8 €, šele na pozitivni ničli – če seveda ne upoštevamo izgube kupne moči zaradi inflacije.

Prednosti mesečnih vložkov

Zaradi pričakovane višje volatilnosti tečajev in tega, ker ne vemo, kako dolgo bo kriza dejansko prisotna na trgu kapitala, je daleč najbolj priporočljivo redno obročno vplačevanje, oziroma rečeno drugače, redno mesečno vlaganje in kupovanje točk sklada/delnic. Redno mesečno vlaganje nam namreč prinese kar precej prednosti, ki jih marsikateri vlagatelj ne pozna:

• Riziko napačnega vstopa na trg je minimaliziran, saj so enaki zneski vplačil razdeljeni na celotno obdobje
• Z enakim mesečnim zneskom vlagatelj nihajoče tečaje obrne sebi v prid – če zaniha navzdol, dobi za enak znesek denarja večjo količino točk/delnic
• Mesečni način vlaganja nam pri določenih ponudbah na trgu ponuja veliko nižje stroške kot pri večjih enkratnih zneskih
• Redno mesečno varčevanje nam na dolgi rok prinese veliko, čeprav vlagatelji sprva smatrajo, da z 20 ali 30 EUR na mesec ne moreš ustvariti večje glavnice
• Pravilo za finančno neodvisnost pravi, da moraš takoj, ko dobiš mesečni neto dohodek, od njega vzeti 10 % in jih takoj nakazati na svoj varčevalni račun – s tem plačaš sebe!

Disciplina pri poceni nakupih

˝Kupovati je potrebno takrat, ko je poceni˝, je rek, ki zelo drži, a je veliko vprašanje, kako se ga držijo tudi vlagatelji. Ljudje smo pač po naravi bitja, ki prehitro odnehamo, če ni rezultatov v nekem doglednem času, in zato je disciplina pri mesečnem varčevanju še toliko bolj pomembna, če ne celo najpomembnejša. Če si ogledamo primer velike depresije, ki se je pričela z drastičnim padcem ameriškega borznega indeksa v letu 1929, je nato trajalo kar 25 let, da je indeks newyorške borze zrasel nazaj na raven, kjer je bil leta 1929. Torej, za lažje razumevanje, če je nekdo tik pred borznim zlomom leta 1929 vložil enkratni znesek (npr. 10.000 USD), je moral čakati 25 let, da je prišel nazaj na svoj vložek, a le nominalno; po kupni moči pa je bilo teh 10.000 USD vrednih veliko manj kot leta 1929. Za primerjavo konkretnih prednosti mesečnega vlaganja pred enkratnimi vložki si bomo ogledali primer mesečnega varčevanja na tečajih od leta 1929 dalje, ko je izbruhnila tako imenovana velika depresija. Predpostavljali bomo, da je nekdo vlagal vsak mesec po 100 denarnih enot ne glede na spodnje gibanje grafa.

Trenutno nesramno poceni

Vsekakor je v trenutni situaciji redno mesečno vlaganje izredno priporočljivo za vsakega, ki sprejema višje tveganje in ima za dosego svojih ciljev vsaj nekje 7 let in več. Trenutna vrednotenja na skladih so tako ugodna, da bodo vsi disciplinirani vlagatelji lahko po koncu krize in v obdobju rasti tečajev gotovo ustvarjali nadpovprečne donose. Ker nikakor ni vprašanje, ali bo po krizi prišlo obdobje rasti, vprašanje, ki je na mestu, je le, kdaj se bo to zgodilo. In ker tega spet z gotovostjo ne vemo, so mesečni vložki zares najboljši možni način vlaganja za povprečnega vlagatelja, ki želi dodatno oplemenititi svoja težko prislužena sredstva. Za konec pa morda še anekdota, ki jo rad uporabim pri razumevanju trenutnih ugodnih vrednotenj na borzi. In sicer še vedno opažam, da vlagatelji v večini pred svetovanjem trenutnih tečajev ne vidijo kot nakupno priložnost ampak smatrajo, da se v trg kapitala zaradi preteklih padcev ne izplača več vlagati. No, to je približno enako kot če bi stopili v trgovino z oblačili, bi pomerili obleko in srajco, vmes pa bi vas prodajalka seznanila, da se je od včeraj na danes to blago pocenilo za 20%. Takrat pa bi jo vi kot blisk ucvrli iz trgovine in zakričali prodajalki, da naj vas pokliče le, če se bo obleka podražila nazaj na enako vrednost ali še bolje, če bo še dražja. Žalostno je predvsem to, da se večina ljudi brez nasvetov na borzi obnaša ravno tako, kot v tem, karikiranem primeru.

(Avtor: Matjaž Štamulak , objavljeno: 13.04.2009)