Svet se trese ob menjavi svetovnega reda
Geopolitični pretresi kot odraz menjave svetovnega reda
Vojna v Ukrajini in nedavni napad Izraela na Iran nikakor nista zgolj izolirana konflikta, temveč simptoma globlje, globalne spremembe – premika moči v mednarodnem sistemu. V obeh primerih gre za izzivanje obstoječega reda, ki ga je po 2. svetovni vojni prevzel in vodil Zahod (ZDA in njihovi zavezniki).
V Ukrajini Rusija – kot tradicionalna sila z ambicijo povrnitve vpliva – brani svojo suverenost pred širitvijo Nata in evroatlantskega reda, ki se je nevarno približal vse do njihovih vrat. Na Bližnjem vzhodu Iran s svojo regionalno močjo, povezavami z Rusijo in Kitajsko ter nasprotovanjem izraelsko-ameriškemu vplivu prav tako izziva status quo, ki je imel za posledico zadnji vojaški konflikt, ki smo ga lahko spremljali v zadnjem mesecu dni.
Izraelov napad ter vmesni vojaški poseg Amerike s ciljem iranskih jedrskih objektov je sprožil novo nevarnost širšega regionalnega spopada, ki je takoj zamajal cene energentov, povzročil beg kapitala v varna zatočišča in pokazal, kako hitro se lahko lokalni spor prelije v globalni problem.
Tako Ukrajina kot Iran sta postala bojišči globalnega prerazporejanja moči, v katerem nove sile – Rusija, Kitajska, Iran – vse bolj oblikujejo alternativni blok (BRICS države), medtem ko se Zahod sooča z notranjimi izzivi, razpršenostjo in izjemno velikim bremenom dolgov ter odplačevanja zanj.
Veliki cikli vzpona in propada imperijev
Ray Dalio, ustanovitelj hedge sklada Bridgewater Associates in eden najuspešnejših upravljalcev premoženja ter izjemen geopolitični analitik ter poznavalec zgodovine v svoji knjigi “Principles for Dealing with the Changing World Order” predstavi teorijo o velikih ciklih vzpona in padca imperijev.
Njegova analiza temelji na več kot 500 letih zgodovine, pri čemer ugotavlja, da imajo vsi veliki imperiji – od nizozemskega, britanskega do ameriškega – podoben vzorec, ki ga lahko spremljamo tudi danes.
Faze cikla si sledijo v naslednjem zaporedju:
Vzpon moči – država, ki je v vzponu, povečuje produktivnost, inovacije, kvaliteto izobraževanja in konkurenčnosti v izvozu.
Zlata doba – tukaj država oziroma imperij doseže globalno prevlado, njihova valuta predstavlja najmočnejše monetarno orožje, s čimer imajo ključni vpliv na oblikovanje finančnega sistema.
Prekomerno zadolževanje – v nekem trenutku imperij, torej država ter posamezniki začnejo trošiti več, kot zaslužijo in si začnejo izposojati ter se zadolževati.
Notranje razpoke – V državi se počasi začne razraščati neenakost, vršijo se politične napetosti in socialne polarizacije ter delitve med obstoječimi prebivalci.
Zunanji izzivi – Imperij začnejo izzivati nove sile (npr. Kitajska), ki začnejo izpodbijati obstoječi red in krepiti svojo notranjo ter zunanjo gospodarsko, monetarno ter politično moč.
Kriza ali vojna – V sklepni fazi menjave cikla se povečajo konflikti, ki rezultirajo v vojno in vodijo v razpad starega reda in oblikovanje novega z novimi obrazi ter imperijem.
Iz tega vidika današnje geopolitične konflikte vidimo v popolnoma drugi luči, mar ne? Po Dalievem modelu so taki konflikti (Ukrajina, Iran itn…) značilni za pozno fazo imperijev, ko notranja šibkost in zunanje izzivanje vodita v stresne točke, ki pogosto pospešijo preoblikovanje svetovnega reda.
ZDA proti Kitajski
Amerika je po Dalievem mnenju v trenutnem obdobju zgodovine v zadnjih fazah svojega cikla, medtem ko Kitajska s svojim vzponom pomeni potencialno novo velesilo. Tako smo lahko že nekaj časa priče naraščajoči napetosti med ZDA in Kitajsko, ki se kaže v trgovinskih vojnah, tehnološkem protekcionizmu (npr. omejitve za Huawei, polprevodniki), diplomatskih trenjih glede Tajvana ter geopolitičnem prerazporejanju moči (BRICS+ proti G7).
Kitajska danes po Dalievem modelu predstavlja državo v fazi poznega vzpona oz. začetka zlate dobe, ravno obratno, torej zaton je pričakovan in viden pri ZDA. Kitajska moč temelji na več strukturnih dejavnikih – od gospodarske rasti in industrializacije pa vse do kopičenja bogastva in naravnih virov ter tehnološkem napredku.
Samo kot primer: od leta 1978 do danes se je kitajski BDP realno povečal za več kot 40-krat. Kitajska je največji tako že nekaj časa največji izvoznik na svetu, največji proizvajalec avtomobilov, jekla, elektronike in številnih surovin. S tem je delež Kitajske v svetovnem BDP-ju že presegel ZDA.
Kitajska ima prav tako največje devizne rezerve na svetu – več kot 3 bilijone dolarjev, kar ji omogoča monetarno neodvisnost. Poleg tega, kot vemo, že nekaj let vztrajno kopiči in povečuje tudi svoje rezerve v zlatu. Za razliko od ZDA imajo Kitajci ˝pozitivno˝ bilanco, saj več izvozijo kot uvozijo – spet za razliko do ZDA, kjer je obratno.
Kitajska je v zadnjih letih izjemno dohitela Zahod tudi v sektorjih kot so umetna inteligenca, telekomunikacije, digitalna plačila in polprevodniki – kar je bilo še nekaj let nazaj povsem v domeni zahodnega, razvitega dela sveta.
Ravno obratno situacijo lahko spremljamo v ZDA, ki se po objektivnih ocenah danes nahaja v fazi poznega imperija, ko pride do zasičenosti in težav z dolgom ter odplačevanjem le tega, notranjih razpok in zunanjih izzivov. Trenutno obdobje tako zelo spominja na obdobje poznega britanskega imperija tik pred drugo svetovno vojno.
Ameriški javni dolg je presegel 34 bilijonov dolarjev, kar je več kot 120 % BDP. Že zdaj se samo za obresti na ta najeti dolg porabi več kot 1 bilijon dolarjev letno – to je recimo več kot ZDA porabijo za obrambo. Po Dalievem modelu dolg v nekem trenutku začne močno pritiskati na monetarno politiko in njeno stabilnost: najprej sledi nižanje obrestnih mer, nato tiskanje denarja (kvantitativno sproščanje), kar vodi v inflacijo in izgubo zaupanja v valuto.
Ameriška družba je v zadnjih desetletjih postala izrazito razdeljena (republikanci proti demokratom), kar se kaže v blokadah določenih sprejetij zakonov v kongresu, kulturi in celo v temeljnem zaupanju v institucije. Lani smo tako lahko spremljali verjetno najbolj polarizirane volitve v zadnjih nekaj desetletjih, prihodnost pa kaže na možnost resnih notranjih pretresov – vključno z državljansko vojno.
Ključna izguba pa se za ZDA vrši na globalnem monetarnem parketu. Vse več držav namreč zmanjšuje odvisnost od ameriškega dolarja kot trenutne svetovne valutne rezerve. Kitajska in celotne BRICS države si prizadevajo za medsebojno trgovanje v domačih valutah ali bodisi v zlatu, nekateri posli se sklepajo celo z Bitcoinom. Kitajska, Rusija, Iran, Saudska Arabija – vse pogosteje sklepajo energetske pogodbe za dobavo nafte in plina brez dolarja. In to je tisto, kar Ameriko jezi in posledično pripelje do novih vojaških konfliktov, ki pa Ameriko vedno bolj izčrpavajo.
Portfelje je treba pripraviti na odpornost proti spremembam, ki jih spremljamo
Zgodovina nam kaže, da je moč vsakega imperija minljiva – toda prehod ni nenaden, temveč postopen in ga spremljamo ter ga bomo še lahko spremljali nekaj naslednjih let. Kitajska še ni prevzela vodilne vloge, a jo sistematično in disciplinirano gradi. ZDA medtem izgubljajo notranjo kohezijo in fiskalno stabilnost, kar ruši zaupanje v njihov globalni primat.
Za posameznika in vlagatelja to pomeni predvsem to: pripraviti se na spremenjeni in novi svetovni red, kjer dolar ne bo več osrednja valuta, kjer Zahod ne bo več edina tehnološka avtoriteta in kjer so geopolitični konflikti nova normalnost. Če pogledamo v zgodovino, so se v takšnih časih najboljše obnesle strategije, kjer je moral biti posameznikov portfelj razpršen med naslednje naložbene razrede:
Hard Assets – ˝trdne˝ naložbe: V času politične in finančne negotovosti se investitorji najraje zatekajo k zlatu, srebru in surovinam.
Nepremičnine ali zemljišča – predvsem pod pogojem, da so na varnih območjih – tako geostrateško kot tudi finančno.
Delnice – predvsem podjetij, ki proizvajajo osnovne potrebščine, recimo iz področja energije, hrane in orožja – v času krize povpraševanje po teh panogah načeloma naraste.
Bitcoin – kako se bo v tej situaciji izkazal Bitcoin, je zaenkrat še težko predvideti, a kažejo se obrisi, da bi tudi vodilna kriptovaluta lahko zasedla mesto vloge ˝digitalnega zlata˝ predvsem zaradi svoje omejenosti ter decentraliziranega pristopa.
Samo kot primer, med Veliko depresijo in 2. svetovno vojno so bili najbolj uspešni tisti investitorji, ki so imeli v svojem portfelju zlato, delnice podjetij, ki so proizvajale osnovne dobrine ter nepremičnine v stabilnih regijah.
Sprejeti realnost in ravnati strateško!
Vsak posamezni investitor danes bi moral odkljukati pomembne točke pri svojem naložbenem portfelju in osebnem finančnem proračunu, da se ustrezno pripravi na spremembe in jih seveda izkoristi v svoj prid. Sam vsem svojim vlagateljem v zadnjih letih svetujem naslednje korake:
Izogibajte se dolgu – kolikor je mogoče zmanjšajte, ali povsem izstopite iz dolgov (izjema je lahko dober in ugoden hipotekarni kredit) in poskrbite, da je vaš osebni finančni proračun zdrav – da zapravite manj, kot zaslužite in da lahko razliko investirate za svojo finančno varnost in neodvisnost.
V vsakem naložbenem portfelju so najprej ključne plemenite kovine – zlato in srebro – ter izpostavljenost surovinskemu sektorju – bodisi preko delnic ali ETF skladov. V primeru večjih portfeljev je treba nujno vključiti nepremičnine v stabilnih in perspektivnih regijah – primer Dubaj.
Delnice – ali ETF skladi – naj bodo tako panožno kot tudi geografsko razpršeni. Vsekakor večji poudarek na Kitajsko kot ZDA ter preostale razvijajoče se države. Pri izpostavljenosti v delniški sektor moramo danes nujno upoštevati nove trende na področju tehnologije in umetne inteligence, po potrebi preverjati tudi izpostavljenost blockchain podjetjem in podjetjem iz področja razvoja obrambe.
Denarna pozicija – v letošnjem letu mora biti cilj vseh vlagateljev, da do izteka leta poskrbijo za dobro denarno pozicijo v svojem portfelju, ki bo porabljena bodisi ob večjih pretresih in padcih na finančnih trgih za dokupe kvalitetnih naložbenih razredov bodisi za premostitev večjih nenadnih dogodkov (geopolitične zaostritve, pomanjkanje dobrin in elektrike, vojna…).
Dalio v svoji knjigi pravi: ˝Tisti, ki razumejo zgodovino, imajo prednost, da prepoznajo prihodnost!˝ Zgodovina nas tako uči, da menjave svetovnega reda niso nobena izjema, ampak so prej pravilo. Danes tako živimo v obdobju, kjer se stari imperiji borijo za ohranitev moči, novi pa si jo želijo prevzeti. Ta proces spremljajo konflikti, finančni pretresi in strah. A kot vedno v vsaki krizi tiči tudi priložnost, zato kot investitorji trenutno ne smemo bežati pred realnostjo, pač pa se moramo nanjo dobro pripraviti!
Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec, investitor in predavatelj
Začnite svojo pot do finančne varnosti – brezplačno!
Se sprašujete, kako najbolje upravljati svoje finance, načrtovati varno prihodnost ali doseči specifične finančne cilje? Naš brezplačni finančni posvet je popolna priložnost, da dobite odgovore na svoja vprašanja in konkretne rešitve za svoje izzive.