Evropsko prebivalstvo se bo v prihodnjih desetletjih bistveno postaralo, skrb vzbujajoče pa je predvsem to, da bo za vse več starostnikov delalo vse manj delovno sposobne populacije. Struktura prebivalstva v EU se bo v prihajajočih desetletjih zelo spremenila, predvsem na račun pričakovane življenjske dobe in migracij. Do leta 2060 se bo število prebivalcev na račun migrantov v EU nekoliko povečalo. Zaradi boljše zdravstvene oskrbe in zdravstvene ozaveščenosti pričakujejo daljšo življenjsko dobo, kar bo vplivalo na postaranje prebivalstva. 

Razmerje med delovno sposobnim prebivalstvom in prebivalstvom, starejšim od 65 let, se bo zmanjšalo s štirih na dve delovno sposobni osebi na eno starejšo. Zmanjšalo se bo skupno število delovno sposobnih prebivalcev in število zaposlenih, a bo vseeno večji odstotek zaposlenih prebivalcev. BDP bo rastel, a le na račun delovne učinkovitosti in faktorske produktivnosti (TFP).  Zaradi aktivnih pokojninskih reform, kot sta poznejše upokojevanje in redčenje ugodnosti ob upokojitvi, se bodo javni stroški za pokojnine glede na BDP v večini držav EU zmanjšali. Evropska komisija je marca objavila poročilo o staranju v Evropski uniji The 2015 ageing report (Slika 1. desno). Kakšna so predvidevanja za EU?

Število prebivalcev v EU se bo rahlo povečalo izključno na račun migrantov

Število prebivalcev v EU se bo počasi povečevalo in doseglo vrh leta 2050. Pričakujejo, da bo število prebivalcev s 507 milijonov leta 2013 naraslo za skoraj pet odstotkov, to je na 526 milijonov leta 2050. Po letu 2050 se bo število prebivalcev zmanjševalo in do leta 2060 padlo na 523 milijonov.

Povečano število prebivalcev na ravni EU bo posledica povečevanja prilivov migrantov. Število migrantov bo raslo do leta 2035, ko naj bi doseglo skoraj 1,4 milijona migracijskih prihodov v EU. Število prebivalcev se bo v polovici držav EU vseeno zmanjšalo, saj bo v teh priliv migrantov precej manjši.

Čeprav se bo za 0,16 povečala tudi rodnost (število otrok na žensko v rodni dobi), in sicer na 1,76 leta 2060, ta ne bo prispevala k povečanju prebivalstva. Rodnost naj ne bi presegla 2,1 niti v eni članici EU, kar je prag za povečanje prebivalcev na račun rodnosti. V EU večji delež starejših zaradi podaljševanja življenjske dobe

Poročilo predvideva povečanje skupin starejših prebivalcev zaradi pričakovane daljše življenjske dobe predvsem na račun boljše zdravstvene oskrbe in manjše umrljivosti v mladosti. Pričakovana življenjska doba se bo na ravni EU povečala s 77,6 v letu 2013 na 84,8 leta v letu 2060 za moške in z 83,1 v letu 2013 na 89,1 leta v letu 2060 za ženske.

Razmerje med upokojenci in delovno sposobnimi se bo prepolovilo

Slika 2: Grafični prikaz prikazuje 4 delovno zaposlene na enega upokojenca v letu 2013 in 2 delovno zaposlena na 1 upokojenca leta 2060.

S spreminjanjem razmerij med starostnimi skupinami se bo povečevalo število starejših prebivalcev glede na delovno sposobne prebivalce. Leta 2013 je bilo na ravni EU 27,8 odstotka upokojencev glede na delovno sposobno prebivalstvo, kar pomeni skoraj štiri delovno sposobne na enega upokojenca. Za leto 2060 je na ravni EU predvideno razmerje dva delovno sposobna na enega upokojenca oziroma 50,1-odstotni delež starejših od 65 let glede na delovno sposobno prebivalstvo.

Manj bo delovno aktivnih, stopnja zaposlenosti bo rasla

Število delovno sposobnih prebivalcev v EU, starih od 15 do 64 let, se bo do leta 2060 zmanjšalo za 38,9 milijona. Stopnja zaposlenosti v EU bo do leta 2060 narasla za 5,7 odstotne točke, na 69,7 odstotka, zato se bo število zaposlenih zmanjševalo počasneje od števila delovno sposobnih prebivalcev. Število zaposlenih se bo leta 2060 z 214,5 milijona spustilo na 206,4 milijona prebivalcev. Število delovnih ur naj bi se v povprečju do leta 2060 zmanjševalo za 0,1 odstotka, produktivnost dela na uro pa povečala za 1,4 odstotka na leto.

V EU predvidena rast BDP

Rast celotne populacije in stopnje zaposlenosti bo pozitivno vplivala na večanje bruto domačega proizvoda (BDP), ki ga bo ustavljalo zmanjševanje delovno aktivne populacije. Delovna sila bo tako negativno vplivala na rast BDP do leta 2060, ki bo slonela le na povečanju delovne učinkovitosti in faktorske produktivnosti (TFP – total factor productivity). V EU je do leta 2060 v povprečju predvidena 1,4-odstotna letna rast BDP. Na ravni EU napovedani manjši javni stroški za pokojnine. Na ravni EU se bodo javni stroški za pokojnine leta 2060 v primerjavi z letom 2013 zmanjšali za 0,2 odstotne točke, na 11,16 odstotka BDP bruto. 

Slika 3, desno: Slika prikazje dvig deleža starejših prebivalcev od let 65 in od 80 dalje v letu 2060 ter upad delovno aktivnih med leti 20 in 64:

Precej različne napovedi javnih stroškov za pokojnine imajo posamezne države znotraj EU. Razlike nastajajo zaradi različnih sistemov pokojnin, njihovih zrelosti in trenutno aktivnih pokojninskih reform. Pokojninske reforme so namenjene reševanju finančne vzdržnosti sistema ter večinoma zajemajo podaljševanje delovne dobe in zmanjševanje pokojnin oziroma pravic pri pridobitvi pokojnin. Med članicami EU ima 15 držav za leto 2060 napovedan manjši delež BDP, kot strošek za javne pokojnine.

Za javne pokojnine bo večji delež BDP dajalo 13 držav. Za več kot tri odstotne točke BDP bodo strošek za javne pokojnine povečale štiri države: Luksemburg, Slovenija, Malta in Belgija.

Vir: Planet Siol