Vsak vlagatelj mora danes videti ta dva grafa!

Redke so grafične ponazoritve, pri katerih lahko vsak posameznik, ki ni toliko podkovan v financah, razume in dojame bistvo ter sporočilo. Dva grafična prikaza spodaj vsekakor izpolnjujeta sledeče kriterije. V času, ko se valutne, ekonomske, trgovinske, gospodarske in ˝prave˝ vojne dogajajo praktično vsakodnevno, se postavlja vprašanje, ki je zelo na mestu – kje je v tem trenutku varen moj denar, moji prihranki, moje premoženje? Kaj se bo zgodilo v prihodnosti in kdo ima prav?

Da so denarne naložbe (denar doma, depoziti, vloge na vpogled) in obveznice lahko zelo nevarne v prihodnjih letih zaradi nenehnega povečevanja svetovnega dolga in količine denarja v obtoku je znano že marsikomu. Da na banki ne dobimo več pravih obresti, kmalu se nam obetajo celo negativne (v Švici so na nekaterih bankah že uvedene), ve prav tako že velik del vlagateljev. Kaj torej še ostaja? Trg nepremičnin zagotovo, a tudi tam previdnost ne bo odveč, posebej pri odločitvi, kakšna cena je zares primerna glede na tržne razmere.

Ostane nam nato delniški trg. V večini razvitega in tudi razvijajočega sveta so delniške naložbe v zadnjih letih prinesle ogromen donos (posebej trg farmacije, biotehnologije ter tehnologije). Rasli so praktično vsi trgi, tudi razviti svet (Amerika in EU), najbolj zapostavljen in hkrati najmanj opazen in z negativnim trendom pa je tukaj ostal trg delnic rudarskih podjetij, posebej rudarjev zlata in srebra. Če danes investirati v katere delnice, potem bo ta trg zagotovo med najmočnejšimi delniškimi biki v prihodnjih letih, a pozor: za izbor delnic in kvalitetno upravljanje s tveganji potrebujete zares dobrega upravljavca. Ta delniški trg je danes edini, ki je še vedno (ne glede na skoraj 70% rast indeksa HUI v letošnjem letu) podcenjen in kjer je razmerje med ˝tveganjem in nagrado˝ krepko v korist nagrade nekaj prihodnjih let. Vsi ostali delniški trgi so rast že doživeli v preteklih letih. Vprašanje je, ali se bo rast na teh velikih delniških trgih nadaljevala še naprej ali bomo priča korekcijam, ob slabšanju gospodarskih razmer in neobvladovanja svetovnih ravni dolga pa mogoče celo zlomu in kaosu na trgu?

Pomembno je vedeti, da sta rast svetovnega dolga in rast delniških indeksov v preteklosti izjemno povezana, posebej je to vidno v Ameriki. Torej, če je na svetu centralnim bankirjem ˝zmanjkalo streliva˝ za obvladovanje in nadaljnje naraščanje svetovnega dolga se velja res vprašati – kaj se bo v tem primeru zgodilo z delniškimi indeksi na svetu?

Slika 1 spodaj: Praktična ponazoritev rasti dveh ameriških delniških indeksov (S&P 500 in Dow Jones), ki sta od leta 1980 do danes porasla za 19-krat oziroma 21-krat. Ni naključje, da je v prav istem časovnem obdobju ameriški dolg narasel za 22-krat. Ravno z tolikšno rastjo dolga je bila mogoča tolikšna rast vrednosti delnic na borzi. Delniški indeksi so sledili povečevanju rasti Ameriškega dolga.

Zato zagotovo velja opozorilo pred investiranjem v delniške indekse v prihodnjih letih, saj zaradi prikazane povezanosti in množici tveganj, ki so trenutno na trgu, delnicam gotovo grozi večja nestabilnost v cenovnem smislu. Pričakujemo lahko velika nihanja, delnice pa bodo izjemno občutljive na ˝nepredvidene˝ dogodke, katerih ne bo mogoče napovedano pričakovati. Vsekakor so delnice na dolgi rok vedno dobra izbira, če kupujete poceni in prodajate drago. Zato velja nasvet, da se raje danes osredotočajte na tisto, kar je še poceni na delniških trgih in zakaj so poceni – prava izbira bo v letih, ki prihajajo, izjemno nagrajena.

Kaj pa sektor plemenitih kovin? Sta zlato in srebro lahko dobra izbira za prihodnje čase? Bo sektor plemenitih kovin še enkrat odigral pomembno zgodovinsko vlogo – da je v času propada ˝fiat˝ valut ohranil posamezniku vrednost premoženja in realno kupno moč? Kot vse trenutno kaže, bo sektor plemenitih kovin najmanj ohranjal vrednost vloženega denarja čez ˝nevihto˝, v bolj optimističnih napovedih pa nekateri v tem sektorju pričakujejo cenovni bum navzgor. Kovine so namreč ekstremno podcenjene v primerjavi s poplavo denarja, neizvedenih finančnih instrumentov, trga delnic in obveznic, itn… Na svetu se vsak dan ˝papirnato˝ trguje z več kot celoletno proizvodnjo zlata, realni trg fizičnega zlata, ki prihaja vedno bolj do izraza, je tako neverjetno majhen, da si povprečen posameznik tega niti ne predstavlja. To je trg z realnimi temelji, kar za večino ostalih iznajdb modernega finančnega sveta ne moremo trditi.

Ker smo ravno primerjali in ugotovili povezanost rasti cen dolga in rasti cen delniških indeksov, si lahko ogledamo, kaj se je v tem istem času dogajalo na cenah zlata in srebra. Nenazadnje včasih naletimo na kakšen ˝strokovni˝ članek o tem, da je zlato prenapihnjeno, da je v balonu, da je cena previsoko, itn… Kot zanimivo, se nam pri tej primerjavi prikaže ravno nasprotno. Zlato od leta 1980 do danes ni poraslo za 22-kratnik ali 10-kratnik marveč je zlato nominalno v ceni pridobilo zgolj dobrih 100% – iz 620 dolarjev za unčo leta 1980 je zlato danes vredno 1.210 dolarjev. Hočete še večji šok? Srebro prav tako ni poraslo za 22-kratnik ali mogoče 10-kratnik v svoji ceni ampak – res neverjetno! – je danes srebro na borzi vredno več kot 50% manj, kot je bilo leta 1980. 

Slika 2 spodaj: Primerjava rasti cen zlata, nafte in srebra od leta 1980 do danes. Zlato je poskočilo za 100%, nafta za dobrih 30%, srebro pa je kovina, ki je v letih od 1980 do danes izgubila več kot 50% svoje cene. 

Ti grafi nam prikazujejo podcenjenost plemenitih kovin v primerjavi s svetovnim dolgom, količino denarja ter večino delniških indeksov. Inflacija, s katero je dolžniški trg hranil delniške indekse in trg izvedenih finančnih instrumentov se lahko čez noč sesuje kot Ponzijeva shema – kar v resnici tudi je. Takrat ne bo pomemben papir, marveč kovina v roki. Zlato je vedno bolj novi hranilec vrednosti, kar prepoznavata tudi Rusija in Kitajska s skupno ustanovitvijo Shanghai Gold Exchange borze, na kateri se trguje s fizičnim zlatom. Cilji borze so dominacija svetovne cene zlata in preostalih kovin na podlagi realnega povpraševanja ter s tem realne, fer cene.

Izrazito podcenjeno pa je v tem primeru srebro, ki v svoji ceni v teh letih ni pridobilo, ampak celo izgubilo. Ne pozabite, več kot polovico vsega nakopanega srebra smo že nepovratno porabili v industriji, pa je cena še vedno tam, kjer je. Ker je trg manjši, je veliko bolj izpostavljen napadom velikih. Deutsche Bank je le ena izmed njih, ki je pred tremi meseci vse uradno priznala – da so manipulirali cene zlata in srebra usklajeno s še nekaj drugimi velikim bankami že vse od leta 2001, izrazito pa od leta 2011 naprej. Zdaj so torej končno priznali, da bi kovine morale biti cenovno nekje povsem drugje, kot so danes, zaradi manipulativnih prijemov največjih bank.Tudi tovrstne informacije tako potrjujejo – plemenite kovine se danes še vedno podcenjene.

Ob tovrstnih resnicah in nestabilnosti finančnega sistema je dobro imeti nekaj zlata in srebra v portfelju svojih naložb, a poskrbite predvsem, da kovine kupujete ugodno (primerjate ponudbe in izberite zgolj najugodnejše) ter še bolj pomembno – da kovine varno hranite. Aja, in mimogrede: ne gre se za to, kdo ima prav. Zaupajte sebi in svoji presoji nepristranskih podatkov ter ne pozabite na zdravo kmečko pamet!