Ekonomski šok

Že nekaj mesecev je svet popolnoma v drugem ritmu, kot smo ga vajeni. Korona virus je z ustavitvijo ekonomije in gospodarstva povzročil precejšnje razdejanje. Posledice se čutijo že danes, nekatere bodo bolj vidne šele v nekaj dneh ali tednih. Uresničuje se namreč dejstvo, da bodo nekateri ukrepi, ki so zajezili pandemijo, verjetno bolj ˝uničujoči˝ od samega virusa.

Kot vse kaže, smo se do danes sicer uspešno ˝ubranili˝ pred šokom zdravstvenega sistema, a smo s tem povzročili šok v gospodarstvu in ekonomiji. Nikoli do danes se namreč globalno gospodarstvo ni ustavilo na način, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih.

Dve večji pretekli epidemiji nista pustili velikih posledic na gospodarstvu, ker svet takrat ni šel v ˝lockdown mode˝!

Pretekli dve epidemiji – španska gripa med leti 1918-1919 in epidemija gripe med leti 1957 – 1958 – na samem gospodarstvu nista pustili velikih posledic. V epidemiji gripe leta 1958 se je v povprečju svetovni BDP kratkoročno skrčil nekje za dobra 2 odstotka. V primerjavi s trenutnimi številkami jo je svet takrat odnesel bolje – gledano izključno iz ekonomskega vidika.

Trenutno podatki, ki jih vidimo na trgu brezposelnosti, povsem odražajo svetovno reakcijo zaprtja ekonomij. V Ameriki je brezposelnost v samo dveh mesecih skočila na kar 15 odstotkov aktivnega prebivalstva, kar je hitrejša rast, kot so jo ZDA doživele med pojavom Velike depresije v letu 1929. Brezposelnost se povečuje tudi pri nas in v drugih državah Evropske unije.

Razkorak med borzo in gospodarstvom

Prekinitev ekonomskih aktivnosti ter omejevanje gibanja ljudi se je povzročilo velik šok tako v gospodarstvu kot tudi na borznih trgih. V mesecu marcu 2020 smo tako doživeli najhitrejši padec borznih trgov v zgodovini, a do danes je večina borznih indeksov že nazaj. Ne le nazaj, nekateri tečaji so danes znova na rekordih izpred krize.

Reakcija Ameriške centralne banke (FED) je bila namreč zelo hitra – in vsaj po borznih trgih sodeč – tudi zelo učinkovita. FED je pomagal finančnim trgom z izjemno injekcijo denarja in pomoči. Po nekaterih podatkih je FED do tega trenutka ˝vbrizgal˝ injekcijo v višini kar 6 bilijonov dolarjev (6.000 milijard).

Za reševanje finančne krize je FED v letu 2008/2009 pomagal s približno 1 bilijonom dolarjev (1.000 milijardami). Danes je znesek za reševanje trenutne krize že 6-krat višji!

Sveži kapital je pognal špekulante in investitorje v nakupe delnic ter preostalih finančnih instrumentov, s čimer se je večina borznih indeksov v samo mesecu in pol izrazito popravila nazaj. Predvsem tehnološki indeks, v katerem prednjačijo giganti Apple, Facebook, Amazon, Netflix in Google, je popolnoma nadomestil vso izgubo, povzročeno ob začetku epidemije.

Zanimivo je dejstvo, da trenutno le nekaj dobrih podjetij vleče borzne indekse navzgor. Če namreč iz različnih indeksov umaknemo največja tehnološka podjetja, hitro ugotovimo, da indeksi še niso okrevali tako, kot bi si vlagatelji to želeli. Še več, nekatere delnice, ki so bolj vezane na realno stanje v gospodarstvu, kažejo slabo okrevanje ali celo ohlajevanje.

Kljub temu je razkorak med ekonomijo in borznimi trgi vsak dan večji. Medtem ko se je gospodarstvo s potrošniki šele začelo ukvarjati s težavami in posledicami ˝korona krize˝, se zdi, da je borzni trg to že vse ˝vkalkuliral˝ in raste naprej, kot da težav več ne bo.

Borza se trenutno obnaša po principu, da je bila ˝korona kriza˝ zgolj kratkoročna in ne bo imela nobenih dolgoročnih posledic na gospodarstvo in ekonomijo!

Sicer borze vedno delujejo po diskontnem mehanizmu. Tisto, kar se v ekonomiji ali gospodarstvu zgodi danes, načeloma investitorji že pričakujejo in zato pravimo, da so morebitni prihodnji dogodki vedno že ˝vkalkulirani˝ v trenutne cene delnic. In to velja tako za negativne kot tudi pozitivne dogodke, ki jih investitorji in ˝špekulanti˝ predvidijo vnaprej.

Torej, če se ozremo na hitrost in moč okrevanja borznih indeksov v zadnjih tednih, lahko sklenemo, da nam omenjene vrednosti sporočajo, da je bila omenjena kriza zgolj kratkoročna, da bo brez vseh posledic za prihodnji gospodarski razvoj in da težav ne bo več. Pa bo res tako?

Zoom je vreden več kot 7 največjih letalskih družb skupaj!

Ponudnik spletnega klepetanja in sestankovanja, podjetje Zoom, je trenutno med večjimi zmagovalci trenutne situacije. Pred nekaj dnevi je namreč omenjeno podjetje – zaradi rasti cen delnice na borzi – doseglo tržno kapitalizacijo v višini 49 milijard dolarjev. Omenjena tržna kapitalizacija je bila tako večja kot pri 7 največjih ponudnikih letalskih storitev na svetu.

Podjetja Southwest, Delta Airlines, United Airlines, IAG, Lufthansa, American Airlines ter Air France so (po trenutni tržni kapitalizaciji) vredni skupaj zgolj 46 milijard dolarjev. Res je, da je bil turizem v tej krizi daleč najbolj prizadeta panoga, posebej z njim pa letalstvo in letalske družbe.

Nesorazmerja na borznih trgih? Zoom, ki ima aplikacijo za komunikacijo preko spleta, je trenutno vreden več kot 7 največjih letalskih družb na svetu!

A vseeno ne moremo mimo dejstva, da se trenutno – zaradi neomejenih ukrepov s strani centralnih bank, posebej Ameriške – dogajajo zelo nenavadne stvari na borznih trgih – ali če to imenujemo drugače – na borzah trenutno vladajo velika nesorazmerja. To ne pomeni, da je Zoom slabo podjetje, daleč od tega. A je vprašanje, ali lahko ima podjetje s takšno tehnologijo ter izdelkom res večjo tržno kapitalizacijo od 7 največjih letalskih podjetij na svetu?

Ali bomo doživeli Veliko depresijo ali Veliko evforijo?

Ekonomski podatki, ki jih lahko spremljamo, so trenutno zelo slabi in kažejo na realno sliko gospodarstva. Turizem, logistika, avtomobilska in letalska industrija ter nekatere trgovske verige, naftna industrija, bančništvo in nepremičninski sektor ter športna in razvedrilna industrija se že soočajo z izjemnimi težavami. Kdaj bodo omenjeni sektorji lahko v celoti okrevali, je pomembno vprašanje, saj prispevajo velik del k celotni gospodarski rasti.

Trenutna kriza je edinstvena v tem, da ni težava samo na strani dobave, ampak predvsem na strani povpraševanja!

Ne gre namreč zanemariti zares hitrega in visokega skoka v brezposelnost širom sveta. Vprašanje je, kdaj se bodo omenjena delovna mesta vrnila nazaj in kdaj bodo lahko določene industrije ponovno obratovale s polno paro – kot pred ˝korona krizo˝. Kajti, omenjena delovna mesta in gospodarska rast namreč ustvarjata presežek sredstev, s katerimi lahko posamezniki živijo normalno kvalitetno življenje in ob tem razmišljajo še kam in kako investirati svoj denar.

Statistika dokazuje, da je denarno pomoč v višini 1.200 dolarjev, večina Američanov investirala na borzne trge!

V nasprotnem primeru – kot lahko vidimo iz lekcij različnih ekonomskih depresij iz preteklosti – daljša brezposelnost ter izguba dohodkov, ki prizadene realni sektor in potrošnike, močno vpliva tudi na gospodarsko rast, rast borznih tečajev itn … Je mogoče, da so tokrat centralne banke rešile vse samo s tem, da so natisnile denar in ga dale v sistem? To je do danes – kratkoročno gledano – pomagalo borznim trgom. Kaj pa brezposelnim in realni ekonomiji? FED delovnih mest ne more kar tako enostavno natisniti kot denarja, mar ne?

Sicer so po podatkih Američani denarno pomoč 1.200 dolarjev v večini investirali na borzne trge, manjši del so porabili za druge stvari. To dokazuje, da centralne banke s politiko ničelnih obrestnih mer še vedno ˝napihujejo˝ različne naložbene balone in spodbujajo k prekomernemu ˝špekuliranju˝ na finančnih trgih. Kajti, na banki za svoj denar ne dobite skoraj nič, zato ste primorani, da ˝špekulirate˝ in investirate denar drugam.

Skok navzdol in v novo veliko rast?

Trenutni razkorak med gospodarstvom in borznimi trgi je zares zelo velik, zato morate biti – kot investitorji pripravljeni – da se omenjena dva svetova v bližnji prihodnosti srečata. V primeru uresničitve tveganj, ki jih trenutno kaže gospodarstvo, bo borza vsekakor primorana priti bližje tej realnosti – torej bi po tej logiki borzni tečaji kratkoročno še morali pasti.

Ne smemo podcenjevati novega obnašanja potrošnikov ter hitrosti okrevanja ekonomije. Ta dva faktorja bosta namreč odločilna pri tem, kaj bomo spremljali v poletju 2020. Ali potencialni kratkoročni deflacijski šok ali povsem normalno okrevanje – tako ekonomije kot borznih trgov?

Se lahko potencialno – po poletnem šoku in predvidenih aktivnostih centralnih bank po svetu za zajezitev ˝drugega vala težav˝ – dogodi nova rast vseh naložbenih razredov? Kot posledica zgodovinskih intervencij, prekomerne likvidnosti ter vseh preostalih mehanizmov, ki ohranjajo ˝finančni sistem pri življenju˝?

Se sploh ne sliši tako nemogoče, mar ne? Sploh, če vemo, da se že na glas govori o potencialni uvedbi negativnih obrestnih mer. Investirajte previdno in preudarno!

Matjaž Štamulak, finančni svetovalec, www.cresus.si