Znanstveno dokazano je, da lahko kilogram urana proizvede tudi do 20.000-krat več energije kot ista količina premoga in tudi to daje osnovo za eno najdonosnejših surovinskih naložb v zadnjih osmih letih. Uran je vlagateljem v treh letih prinesel skoraj trikratni zaslužek!

Uran je pričel rasti v letu 2003, ko je svet pričel beležiti rast povpraševanja po elektriki in sprejemati zakonske ukrepe o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Vedno bolj se namreč okoljska ozaveščenost nagiba k uporabi okolju prijaznih goriv za proizvodnjo energije. Kljub temu, da ima uran za posledico radioaktivnost (odpadki) je še vedno med najčistejšimi viri energije. Jedrska energija naj bi bila tako v prihodnosti med najbolj iskanimi viri energije, saj tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) predvideva do leta 2030 vsaj 20 do 30 odstotno povečanje vzpostavljenih jedrskih zmogljivosti v svetu. Trenutno padanje cene urana na svetovnih trgih je tako zgolj kratkoročnega značaja.

Jedrske elektrarne pomenijo pravcato alternativo termoelektrarnam, ki proizvajajo ogljikov dioksid in s pepelom posledično tudi kisli dež. Zato naj bi se 16 odstotni svetovni delež proizvedene energije s pomočjo radioaktivnega urana v povprečju v prihodnosti še povečal. Glavno gonilo današnjega povpraševanja po uranu prihaja s strani razvijajočih se držav, kjer neprestano naraščanje števila prebivalcev povečuje tudi porabo energije. Kitajska, Indija, Rusija in Japonska so trenutno največji svetovni potrošniki jedrskih reaktorjev in predvsem Kitajska si želi zagotoviti tudi novo odkrita nahajališča urana z naložbami preko svojega državnega investicijskega sklada na območju Afrike. Le tako bo namreč lahko država tudi v prihodnosti zagotavlja sebi nemoteno preskrbo z energijo.

Trenutno naj bi za obstoječe potrebe 55 odstotkov urana pridobivali direktno z izkopom iz rudnikov, ostali 45 odstotkov pa prihaja iz sekundarnih virov, večinoma iz starih jedrskih bojnih konic. Po nekaterih napovedih naj bi le te do leta 2015 porabili, s čimer bo sledilo večje povpraševanje po direktnem izkopu iz zemlje. Zato so tudi podjetja, bogata z nahajališči urana, v prihodnosti lahko potencialne prevzemne tarče večjih, že delujočih rudniških podjetij. Svetlo perspektivo na tem področju pomeni tudi podjetje Terra Ventures, ki se vedno bolj uveljavlja kot rudarsko podjetje, ki je ubralo strategijo prilaščanja nahajališč urana, ki imajo velik potencial postati rudniki urana svetovnega formata. Vodstvo podjetja se bo letos v oktobru slovenskim vlagateljem predstavilo na 2. Slovenskem kongresu plemenitih kovin in surovin, ki bo v Ljubljani.

Delujočih jedrskih reaktorjev po svetu je trenutno 439, v prihodnosti pa naj bi gradnjo pospešili predvsem na Kitajskem, v Indiji, na Japonskem in v Rusiji. Povpraševanje po nuklearnem gorivu bo pričakovano naraščalo tudi v prihodnje in energija bo lahko tudi s tem utrdila svojo vlogo najdonosnejše med vsemi sektorji na svetovnih delniških trgih.

(Avtor: Matjaž Štamulak , objavljeno: 07.07.2008)