Nenasitna lakota razvijajočih se držav po novih surovinah, recesija v Združenih državah Amerike, upadanje vrednosti dolarja, pretresi na kreditnih trgih, nepredvidljiv kapitalski trg, povečevanje števila ljudi in rekordne cene zlata, pšenice, riža in nafte so glavni pokazatelj, da je trenutno idealen čas za razpršitev svojega portfelja s trenutno najbolj vročo naložbeno priložnostjo – surovinami.

Vidimo namreč lahko, da so surovine v teh časih primerne za razpršitev portfelja, razdeljenega med delnice, obveznice in denarne naložbe. Surovine so za enkratni vložek vlagateljem v zadnje pol leta nudile varni pristan in so bile praktično edina naložbena opcija, ki je v zadnjih polletnih borznih šokih ostala v pozitivnih številkah. Surovine se praviloma vedno obnašajo ravno obratno kot delnice in obveznice in bikovski trend na surovinskem trgu gre vedno z roko v roki z medvedjim trendom na delniških trgih. Če k temu dodamo še, da surovine vedno zelo močno korelirajo z inflacijo (višja kot je inflacija, višje so tudi cene surovin), potem dobimo naložbo, primerno trenutnim razmeram in razpoloženju na borzah.

V zgodovini so se bikovski trendi na surovinah pojavili šestkrat, trenutno pa smo v samem začetku sedmega trenda. Primerjalno gledano, so se rastoči trendi cen surovin v zgodovini dogajali predvsem zaradi razvrednotenja papirnatega denarja (povečevanje količine denarja v obtoku), zaradi vojnih razmer, političnih napetosti, recesij v gospodarstvih in povečanega povpraševanja. Zdajšnjemu rastočemu trendu, katerega začetek datiramo v leto 2000, pa moramo dodati še potencialno možnost, da bo določenih surovin zmanjkalo. In ne moremo izključiti, da obstaja potencial, da bomo na nekaterih surovinah videli zadnji rastoči trend, preden zaradi povpraševanja povsem zmanjka zalog v zemeljski skorji. Raziskave različnih svetovnih inštitutov namreč nafti, zlatu in srebru napovedujejo dokončno izčrpanje, če se povpraševanje po teh naravnih virih v prihodnjih letih ne bo umirilo.

Gledano na splošno so sicer surovinski ciklusi vrhunec rasti doživeli v letih 1761, 1815, 1864,  1920, 1950 in 1980 insama matematika postavlja naslednji vrhunec v leto 2010. V večini teh primerov so surovine porasle zaradi visoke inflacije, vojaških podvigov in povečanega povpraševanja. Ista zgodba se ponavlja tudi danes, s povečanim povpraševanjem s strani razvijajočih se držav in s trenutno denarno politiko, ki jo FED narekuje z zniževanjem obrestnih mer, da lahko rešuje večje banke. Zato danes investitorji vedno bolj radi posegajo po naložbah v surovine, saj s tem kupujejo resnične vrednosti, ki se jim vrednost v takšnih časih ne zmanjšuje. Zadnje pol leta donosi govorijo v prid ˝pravim vrednotam˝, ne pa naložbam v delniške indekse.

Surovine danes zastopajo uspešni borzniki in milijarderji, kot sta Warren Buffet in Jim Rogers, ki v surovinah vidita izredno naložbeno priložnost zato, ker surovine ohranjajo realno vrednost. Surovine so bile in bodo najboljša naložbena izbira v časih visoke inflacije (hiperinflacija) in recesij, ker cene neobnovljivih virov (nafta, zlato, srebro) in cene hrane (riž, pšenica, koruza) vedno odražajo, da denar izgublja na vrednosti. In kot pravi Soros, so surovine danes vroča zgodba predvsem zaradi volatilnosti trgov ob izbruhu kreditne krize.

Analitiki so mnenja, da bo trend rasti trajal še 20 let (tudi v zgodovini so se surovinski trendi razvijali med 20 do 30 let) in da se trenutno nahajamo šele v prvi tretjini rastočega trenda. Če k temu dodamo še, da naj bi rast števila prebivalstva na zemlji do leta 2020 privedla do tega, da naj bi potrebovali kar 40% več hrane in če k temu dodamo še, da se je na svetu rodil popolnoma nov potrošnik v obliki 500 milijonov Kitajcev, potem ima surovinski trend pred sabo še kar nekaj pozitivnih let. Nikakor pa ne gre pozabiti tudi na morebitne rizike, kratkoročne močne korekcije (volatilnost) ter dejstvo, da nikakor ni pametno in smiselno zaupati vseh svojih sredstev samo v eno vrsto naložbe in nikoli na kratek rok. Razpršeno in dolgoročno vlaganje v izbrane naložbe namreč tudi v medvedjem času prinaša pozitiven rezultat.

(Avtor: Matjaž Štamulak , objavljeno: 14.04.2008)