Veliko je bilo v preteklosti dvomov o tem, da cena zlata na borzi ne dokazuje realnega povpraševanja in ponudbe. Kako pa bi tudi sicer vlagatelj lahko razumel dogajanje na ceni zlata v letu 2013, ko je bilo (po znanih podatkih) zabeleženo največje povpraševanje po fizičnem zlatu v zgodovini, cena pa je v istem obdobju izgubila skorajda 30% svoje vrednosti? Prav tako smo poučeni vlagatelji precej dvomili v realno oblikovanje cene, posebej pri posegih večjih investicijskih bank, ki so preko papirnatih prodaj (zlato ˝na papirju˝) zniževali vrednost ceni zlata ob vsakem večjem vzponu. Zdaj bo zgodba, kot vse kaže, dobila svoj epilog.

Konec februarja je namreč zgodba o t.i. ˝gold fixingu˝ in manipulaciji cen zlata prešla v medije. Posebej sporen je popoldanski ˝gold fixing˝, kjer 5 večjih investicijskih bank (Barclays, Deutsche Bank, Bank of Nova Scotia, HSBC in Societe Generale) preko telefonske konference ob 15.00 uri določi ceno zlata. Ta naj bi bila določena glede na ponudbo in povpraševanje, vendar raziskovalka, gospa Rosa Abrantes-Metz iz New York University in g.  Albert Metz iz bonitetne hiše Moody´s sumita, da je šlo pri ceni za tajno dogovarjanje in načrtno nižanje cene. V poročilu o tem spornem početju je zapisano, da so jasno vidni znaki manipulacije, posebej takrat, ko je cena povsem ˝izmaličena˝ na borzi oziroma so vidni neskladni premiki glede na ponudbo in povpraševanje. Avtorja študije sta podrobneje skenirala dnevno trgovanje z zlatom med leti 2001 in 2013 in opazila veliko nepojasnjenih potez, ki lahko kažejo na nezakonito ravnanje. Od leta 2004 dalje pa gre opaziti vzorec pri popoldanskem določanju cene, ko se vedno znova cena giblje v eno smer – to je navzdol. V sami študiji je bilo tako ugotovljeno, da se je cena ˝umetno popravljala˝ kar dve tretjini celotnega popoldanskega fixinga, v letu 2010 pa kar v 92 odstotkih časa, ko so določali ceno.

Avtorica študije je v pogovorih z različnimi mediji potrdila, da gre za prvi večji poizkus odkriti morebitne nezakonite posege na trg zlata in da imajo po njenem mnenju banke, glede na trenutno situacijo, motiv, denar in priložnost, da vplivajo in s tem manipulirajo ceno zlata navzdol. Seveda so se takoj oglasili vsi predstavniki osumljenih bank in v svojem zagovoru zanikali kakršnokoli dogovarjanje okrog fiksiranja cene. Seveda so zanikali tudi, da bi s svojim početjem povzročili kakšno škodo, da je v njihovem interesu vedno transparetnost in dobro za stranke. Kljub temu vsi vlagatelji ne menijo tako in na sodišču v New Yorku je že vložena prva tožba, vložil jo je Kevin Maher in sicer kar proti vsem petim bankam, ki naj bi preko različnih izvedenih finančnih inštrumentov in tudi preko Londonskega fiksiranja cene nezakonito vplivale na ceno zlata v zadnjem desetletju. V proces so se vključili različni nadzorni organi, ki na podlagi prejetih podatkov raziskujejo manipuliranje cene zlata v zadnjem desetletju. 

Primer dobiva vedno bolj mednaroden epilog, saj se je takoj oglasil tudi nemški nadzorni organ Bafin, ki je prav tako potrdil, da vodi raziskavo vplivanja na gibanje cene zlata in še nekaterih preostalih surovin. Zgodba dobi veliko širšo sliko, če se spomnimo, da je letošnjega januarja iz fiksiranja cene na London Metal Exchange izstopila Deutsche Bank, z obrazložitvijo, da se v splošnem umikajo iz trgovanja s surovinami. Velja še omeniti, da v svetu že poteka več kazenskih procesov proti različnim bankam, ki so usklajeno manipulirale in vplivale na obrestno mero LIBOR, s čimer so si prav tako nezakonito prisvajali zaslužke na račun manipulacije valut in povzročanja poslovne ter materialne škode tistim, ki so imeli kredite najete v švicarskih frankih (CHF). Banke so do danes zaradi te manipulacije že plačale kazen v višini 6.000 milijard dolarjev. Nikakor ni odveč dejati, da je za to najbolj zaslužna gospa Abrantes-Metz, ki je prvopodpisana avtorica študije ˝Libor manipulation?˝, ki je privedel do afere Libor in prav tako trenutne študije o manipulaciji na ceni zlata. Če bomo tudi tukaj dobili epilog, kot smo ga prvič, se lahko vlagatelji v zlato razveselijo ˝realnega˝ vrednotenja cene zlata na borzi, bankirji pa bodo plačali za svoje igre, če se bo dokazalo, da so bili izven zakonskih okvirjev. K temu velja pripomniti le še to, da je v zadnjih dveh mesecih v takšnih ali drugačnih sumljivih okoliščinah (večinoma samomori) umrlo že preko 9 različnih bankirjev iz različnih, večjih finančnih inštitucij. Je to že teorija zarote, če prišepnem, da je večina umrlih bankirjev prihajala iz vodilnih mest, kjer so trgovali tudi s surovinami in plemenitimi kovinami?