V letu 2016 bo ECB vneto zalivala finančne trge s sveže natisnjenim denarjem, evropska komisija pa bo hkrati denar z njih vneto odsesavala s »striženji« – odslej tudi bančnih vlog varčevalcev.

Breme sanacije bank, v katerih imajo svoj denar – in od začetka januarja 2016 mora to veljati tudi za varčevalce in njihove bančne vloge!

Tako namreč določa direktiva EU o sanaciji bank (znana tudi kot BRRD, formalno pa kot direktiva 2014/59/EU), ki v 50. členu določa, da se banko, ki se izkaže za kapitalsko neustrezno, sanira z zaporedjem pretvorb njenih obveznosti v lastniške deleže. Najprej se v delnice pretvorijo hibridne obveznice, če to ni dovolj, jim sledijo podrejene obveznice z dospetjem, nato pa navadne obveznice in po potrebi še tolikšen delež zneskov, ki naposameznih varčevalnih in transakcijskih računih presegajo sto tisoč evrov, da banka s tem doseže predpisano kapitalsko ustreznost – brez evra državne pomoči!

Določilom BRRD, ki bodo od 1. januarja 2016 zavezujoča, so novembra letos ob sanaciji dveh največjih grških bank, NBG in Piraeus, že zvesto sledili do točke, kjer bi morali »ostriči« še varčevalce, tam pa so se ustavili in je manjkajoče primaknila država. V prvem koraku so v delnice teh dveh bank pretvorili njune obveznice: hibridne (s 70-odstotnim diskontom), podrejene z dospetjem (z 22-odstotnim diskontom) in navadne (brez diskonta), kar je njun kapitalski primanjkljaj zmanjšalo za 1,8 milijarde evrov: po osnovnem scenariju s 4,0 na 2,2 milijarde, po negativnem pa z 9,4 na 7,6 milijarde. Nato sta banki sklicali skupščino, na kateri so delničarji (vključno s »pretvorjenci«) glasovali o dokapitalizaciji z denarnimi vložki. Ko so jo potrdili, sta jo banki izvedli v dveh krogih: v prvem so delnice sorazmerno z lastniškimi deleži lahko vplačevali obstoječi delničarji (tudi »pretvorjenci«), v drugem pa vsi zainteresirani zasebni vlagatelji.

Da bi bila ponudba uspešna, bi morali banki v obeh krogih zbrati še 2,2 milijarde evrov kapitala – dovolj za pokritje celotnega primanjkljaja po osnovnem scenariju. Ko se je izkazalo, da jima to ne bo uspelo, sta manjkajoče primaknili »zasebni« Evropska banka za obnovo in razvoj in Svetovna banka (EBRD to buy up to 250 million euros of Greek bank stakes, Reuters, 12. novembra 2015; World Bank’s IFC to pump up to 300 million euros into Greek banks’ recap, Reuters, 13. novembra 2015). Evropska komisija je nato objavila, da je vse v redu, in grškemu proračunu dovolila vplačati še 5,4 milijarde evrov, kar bankama tudi ob negativnem scenariju zagotavlja kapitalsko ustreznost vsaj do konca leta 2017 (Decision not to raise objections to additional restructuring aid to Piraeus Bank, EC SA.43364, 29. novembra 2015; Decision not to raise objections to additional restructuring aid toNational Bank of Greece, EC SA.43365, 4. decembra 2015).

Tako tudi pri sanaciji NBG in Piraeusa nihče ni bil izbrisan; zdaj se z njunimi delnicami spet trguje in tisti, ki so jih kupili v preteklih letih, so glede na nove ravni tečajev izgubili več kot 90 odstotkov vložka, v lastniški sestavi pa so se jim pridružili še »pretvorjenci« in novi vlagatelji. Na koncu se jim je z novo injekcijo davkoplačevalskega denarja pridružila še država, vloge na bančnih računih pa so ostale nedotaknjene.

Od prihodnjega tedna bo drugače, saj bo – če evropska komisija ne bo sproti izumljala izjem – treba slediti določilom BRRD vse do konca. Če bi s sanacijo NBG in Piraeusa počakali dva meseca, bi tako grški proračun prihranil 5,4 milijarde evrov, saj bi ta znesek s pretvorbo v delničarje prispevali vsi tisti varčevalci teh dveh bank, ki imajo na računih več kot sto tisoč evrov.

In zakaj potem niso počakali? Mar ni Grčija že tako skrajno prezadolžena, zakaj neki je porabila še 5,4 milijarde evrov, ko pa bi ji že prihodnji teden nova evropska pravila omogočila, da bi se temu izognila!?

Odgovor je glede na dejstvo, da so hitenje Grčije zelo podpirali tudi v Bruslju in Frankfurtu, očiten: nihče si ne zna predstavljati, kako se bo prebivalstvo evrskega območja odzvalo na prvo novico o »striženju« varčevalcev. Ko so s tem marca 2013 eksperimentirali na Cipru, so vsi evrski odločevalci v en glas zatrjevali, da je šlo za izjemo, ki se ne bo več ponovila … od 1. januarja 2016 pa bo ta »izjema« v veljavi kot osrednje pravilo direktive BRRD!

Glede na število bank, ki na evrskem območju še naprej vsak mesec zahajajo v težave, je skoraj nemogoče, da po 1. januarju 2016 takšnih primerov naenkrat ne bi bilo več. In ko bo nastopil prvi, bo z njim prišlo tudi spoznanje, kakšen bo odziv širšega prebivalstva.

Vir: Finance.si