Ravnotežje na trgih se pogosto poruši, ko se pri kritični masi vlagateljev uveljavi dvom o dosedanjem trendu. 

Razviti delniški trgi že nekaj mesecev razvajajo vlagatelje z rastočim trendom ob nizki nihajnosti. Vse od konca januarja, ko je nervoza vlagateljev dosegla vrelišče, ker je ameriška centralna banka (Fed) začela zmanjševati odkup vrednostnih papirjev, glavni delniški indeksi bolj ali manj nadaljujejo zdaj že zrelo večletno rast. Zadnji teden dni pa je spet čutiti povečano napetost.

“Osumljenci” tokratnega dviga nihajnosti so poleg stalno spremljajočega špekuliranja, kdaj bo Fed začela dvigovati obrestne mere, še geopolitična tveganja, povezana z rusko-ukrajinsko krizo in spopadi na Bližnjem Vzhodu, ter znaki šibkosti evropskega gospodarstva. Štiriodstotna rast BDP ZDA v drugem letošnjem četrtletju in solidni podatki s trga dela so krepili glasove tistih, ki pričakujejo predčasen dvig obrestnih mer v ZDA in s tem omejevanje denarne politike. Spopadi v Ukrajini in Gazi niso več le nesrečni incidenti, temveč vsakodnevna realnost, uvedene pa so bile tudi že sankcije zoper Izrael in Rusijo. Nekatere države (na primer Nemčija) ugotavljajo, da disciplinski ukrepi ne bodo škodovali le Rusiji, temveč tudi njim samim.

Na že nekoliko pozabljene težave stare celine nas je spomnila druga največja portugalska banka Banco Espirito Santo, ki je razkrila bančno luknjo, v katero je morala tamkajšnja vlada vložiti pet milijard evrov. Transparentnost bilanc evropskih bank je že dalj časa ena ključnih skrbi in mnogi pričakujejo podobna razkritja v času do objave rezultatov preverjanja kakovosti bančnih sredstev in stresnih testov oktobra letos. Poleg tega je prejšnji teden ponovno tehnično recesijo razglasil Nacionalni statistični inštitut Italije. Vlagatelji so se hitro spomnili značilne italijanske politične nestabilnosti in zahtevne javnofinančne situacije.

Večina omenjenih sprožilcev je znanih že dalj časa, zato tokrat pojasnimo stvar raje s prispodobo analitikov BCA Research. Kapitalske trge enačijo s kompleksnimi prilagajajočimi se sistemi, kot je na primer promet na avtocesti. Marsikdo se je že čudil, zakaj v zgoščenem prometu nastajajo občasni zastoji, ki jim sledijo pospešitve. Za gost promet, pojasnjujejo, obstaja hitrost, ki ohranja stabilno gibanje. Takoj ko kdo pospeši ali se vključi v promet, se gibanje destabilizira in kolona se ustavi. Ko nastane novo ravnotežje, kolona spet potuje hitreje, vse dokler tega ravnotežja ponovno kdo ne podre. Podobno se na kapitalskih trgih poruši ravnotežje, ko kritična masa vlagateljev razmišlja enako. Ni torej vedno potreben zunanji dejavnik za pojasnjevanje gibanja tečajev, včasih je sprožilec endogen.

Avtor: Gorazd Belavič, Triglav Skladi

Vir: Skladi.com