Pred časom sva se z dobrim prijateljem pogovarjala o tem, ali je danes bolje držati v roki denar ali zlato. Njegov argument je bil deloma upravičen: ˝Pri denarju vedno vem, koliko držim v roki, pri kovinah pa ne. Cene v zadnjem času nihajo in sprašujem se, ali se bodo pozitivne napovedi o rasti cen plemenitih kovin v prihodnosti uresničile?˝ Ker takšno razmišljanje trenutno celo pije vodo, sem prijatelja izzval s povpratnim vprašanjem: ˝Danes je evro še relativno stabilna valuta glede na vse dogodke, ki ga spremljajo, a bolj pomembno se mi zdi, kaj ti misliš, da bo bolj stabilno v prihodnjih letih: papirnati denar, ki ima za podlago zgolj obljube politikov in je njegova stabilnost prepuščena njihovim odločitvam ali ˝trdi denar˝ v obliki zlata, ki je tekom celotne zgodovine vedno ohranjal vrednost, še posebej v nestabilnih, kriznih časih?˝ Obe izrečeni vprašanji sta pospešili diskusijo, v kateri sva z nazornimi primerjavami skupaj ugotovila, kateremu denarju zaupati v prihodnosti.

Da bi razumeli primerjavo med današnjo shemo papirnatega denarja in zlatom se moramo dotakniti zadolženosti naše države. Slovenija je namreč trenutno zadolžena že za več kot 75% svojega domačega bruto proizvoda in naš javni dolg tako znaša že več kot 35 milijard €. To pomeni, da je naša država zadolžena že skoraj za toliko, kolikor v enem letu ustvari. Zadolženost naše države ni izjema, če vemo, da je svet danes zadolžen bolj kot kadarkoli prej v zgodovini, tudi veliko bolj, kot smo bili zadolženi pred 2. Svetovno vojno. Ne, niti naša država ni izjema v podivjanosti svetovnega dolga, zaradi katerega je naslednja velika kriza neizbežna. Slovenija tako za odplačevanje zgolj obresti na naš najeti dolg letno nameni kar 1,6 milijarde evrov. Ja, prav ste prebrali. Brez vračila glavnice znašajo obresti na naš najeti dolg 1,6 milijarde evrov letno, kar pomeni, da Slovenija vsak mesec samo za obresti plača kar 130 milijonov evrov. Si predstavljate koliko denarja je to? Težko? Potem poizkusimo postaviti številke v malce drugačen kontekst. 

Na desni strani vidite sliko, ki prikazuje velikost ene tone zlata – za lažjo predstavo imate k sliki pridan Švicarski nožek Victorinox in nalivno pero. Vrednost zlata na sliki znaša na današnji dan (10.11.2015) dobrih 32 milijonov €. Je to veliko denarja? Zagotovo. Ima tona zlata previsoko ceno? Vsekakor ne. Kajti, če ˝pretopimo˝ naše odplačevanje dolga v zlato, ugotovimo, da Slovenija vsak mesec samo za obresti za svoj najeti dolg plača vrednost 4 ton zlata (blizu 130 milijonov evrov), na letni ravni pa za obresti plačamo kar 48 ton zlata, ker je že zelo zavidljiva številka. Še posebej, če pogledamo na lestico WGC, kjer ugotovimo, da ima Slovenija kot država v posesti 3,2 tone zlata, kar nas na svetovni ravni uvršča na trenutno 88.mesto. Za obresti tako mesečno porabimo več, kot imamo kot država evidentiranih zalog zlata! Ja, Slovenija vsak mesec ˝skozi okno˝ vrže kar 4 tone zlata in – verjeli ali ne – naš dolg se še povečuje in vprašanje kaj bo, če se morebiti obrestne mere v prihodnosti povišajo – takrat bomo verjetno skozi okno metali še kakšno tono več.

˝Toliko ton zlata skozi okno? Saj ga lahko enkrat zmanjka,˝ je pripomnil prijatelj. Res je, zlato je neobnovljivi vir, skozi zgodovino priznan kot denar, valuta, hranilec vrednosti in obračunska enota. Zlato je stabilno že celotno zgodovino, ker ga ni na voljo neskončno. Papirnati denar je vedno nestabilen, posebej v časih (kot so danes), ko se centralni bankirji odločijo, da ga tiskajo dodatne količine, da lahko servisirajo rekordne javne dolgove. V sistemu papirnatega denarja je zlato izjemno podcenjeno, še posebej to velja za srebro, ki prav tako opravlja enake funkcije, kot zlato. Obe kovini vedno signalizirata nestabilnost v finančnem sistemu, kar bankirji v zadnjih letih niso najbolje sprejemali. Z odkritimi manipulacijami so v zadnjih letih zbijali cene zlata in srebra – ne, to ni več teorija zarote, vse to je res. Nemški nadzorni organ Bafin že dobro leto preiskuje manipuliranje cene zlata v Deutsche Bank, Švicarski nadzorni organ pa je v septembru letos objavil, da opravlja poglobljeno preiskavo več bank zaradi škodljivega dogovarjanja cen na trgu plemeniti kovin in z njimi povezanih špekulacij. Preiskava poteka v bankah UBS, Julius Baer, DB, HSBC, Barclays, Morgan Stanley. Obtožbe segajo do odkritega poseganja na trg preko ˝papirnatih prodaj˝ in kršenja vseh tržnih pravil in zakonitosti. Mnogi strokovnjaki so prepričani, da bo preiskava dokazala največji manipulacijski škandal zlata v zgodovini.

˝In kako bankirji lahko manipulirajo ceno zlata?˝ Zelo enostavno. Cena zlata in srebra na borzi se namreč oblikuje na podlagi nakupov fizične kovine in tudi (še bolj pomembno!) nakupov zlata in srebra preko papirja, ki nima nujno vedno kritja. Če bi se cena oblikovala zgolj na podlagi fizičnega povpraševanja bi imeli danes veliko višje cene obeh kovin, a v zadnjih letih ceno na borzi bolj oblikujejo ˝papirnate prodaje in nakupi˝ zlata in srebra, ki nimajo vedno nujno kritja v fizični obliki. In ravno s temi papirji so se cene umetno zbijale – več kot je v obtoku papirja, več je možnosti, da se vpliva na padec cen kovin na trgu. V letu 2006, ko sem sam prvič investiral v zlato, je bilo razmerje med fizično unčo zlata v trezorju in ˝papirnatimi unčami˝, s katerimi se trguje na trgu približno 1 : 10. Torej, kar 10 unč zlata je obstajalo zgolj na papirju v protivrednosti ene same unče zlata, ki je bila hranjena v trezorju izdajatelja teh papirjev. Dokaz, kako skokovito so se  manipulacije v zadnjih letih razmahnile, vidimo na sliki levo, ki prikazuje, da danes za vsako fizično učno zlata izdanih kar 293 unč ˝papirnatega zlata˝. Torej, od razmerja 1 : 10 v letu 2006 v manj kot desetih letih na razmerje 1 : 293 v letu 2015. To zgodovinsko neravnovesje med med terminskimi pogodbami na zlato (papir) in količino fizičnega zlata, ki je v resnici na voljo za dobavo, dokazuje manipulacijo in trenutno nerealno ceno zlata v primerjavi z evrom.

˝Kaj bo torej po tvojem mnenju glede na povedano še imelo vrednost v prihodnosti?˝ Moje vprašanje je prijatelj pospremil z nasmeškom in odgovorom: ˝Še dobro, da jaz investiram v fizično zlato in srebro. V primerjavi s papirnatim denarjem in razvrednotenjem le tega v prihodnosti verjamem, da bom s ˝trdnimi valutami˝ obdržal vrednost svojega privarčevanega denarja.˝ Glede na zgoraj povedano, se vam zdi, da obstaja kakšna druga pot?