Dražijo se že od leta 2001

V zadnjih mesecih je vidno, da so mediji zelo pozorni na gibanje cen plemenitih kovin, še posebej zdaj, ko so bili doseženi novi nominalni rekordi, tako pri zlatu kot tudi pri srebru. Vendar rast kovin ne traja šele zadnja dva meseca, ampak se plemenite kovine dražijo že od leta 2001, bolj intenzivno pa od leta 2006 dalje. Letos je tako v evrih zlatu uspelo pridelati že kar dobrih 38 odstotkov donosa, srebru pa kar 86 odstotkov (Op. p.: Donos je izmerjen v obdobju od 1. 1. do 5. 12. 2010). Velika večina ljudi se ob tem sprašuje, kaj se dogaja? Za trenutno rast cen plemenitih kovin obstaja kar nekaj razlogov, pri katerih bi izpostavil samo štiri najbolj izrazite:

1. V letu 2010 je posebni ameriški komisiji za nadzor na trgu vrednostnih papirjev (SEC) uspelo dokazati usklajene manipulacije cene srebra (deloma tudi zlata) v zadnjih 10 do 15 letih pri najmanj dveh bankah v Ameriki (JP Morgan in HSBC). Bankirjem je bilo dokazano, da so s prekomerno ponudbo srebra na papirju (brez podlage v fizični obliki) na borzi umetno zniževali vrednost srebra in so s tem ustvarjali nerealno vrednotenje cene. Novice o usklajenih manipulacijah so dodatno podžgale teorije o tem, da sta zlato in srebro kljub dosegi trenutnih rekordov še vedno krepko pod realnim vrednotenjem cen plemenitih kovin zaradi usklajenih manipulacij v preteklosti.
2. Zaostrovanje dolžniške krize v Evropi pri vlagateljih dviga zaskrbljenost. Poleg Grčije je zdaj treba pomagati še Irski, pomoč pa se v kratkem času napoveduje tudi za Portugalsko in Španijo. Tudi najbolj konservativni finančni strokovnjaki danes opozarjajo na to, da se bi lahko kriza v EU območju razširila hitreje, kot je marsikdo pričakoval. In prav tako so zelo negotove posledice za skupno valuto evro. Njegovo skupno reševanje ni bilo še nikoli tako pod vprašajem, kot je prav v teh časih. Najbolj znani prognostiki (dr. Marc Faber, Gerald Celente) evru napovedujejo hiter konec. A četudi evro rešimo, gre pričakovati, da bo v prihodnjem obdobju izgubljal svojo kupno moč.
3. Tiskanje zadnjega rešilnega paketa v Ameriki v višini 600 milijard dolarjev je zelo razjezilo večino držav na svetu, posebej Kitajsko in Rusijo. Večji del sveta se namreč ne strinja več z načinom reševanja krize, ki jo uveljavlja ameriški FED pod vodstvom Bena Bernankeja. Iz tega načina reševanja namreč sledijo novi riziki, kot sta pok balona obveznic in povišana inflacija v prihodnje. Rusija in Kitajska sta v svojem medsebojnem trgovanju z nafto že opustili dolar, Iran prav tako svoje nafte že od decembra leta 2008 ne zaračunava več v dolarjih. Takšne poteze na političnem parketu dajejo slutiti, da se obeta velika sprememba in da je prihodnost različnih svetovnih papirnatih valut še zelo negotova.
4. Viden je vedno večji upad zaupanja v denarne naložbe, kot so denar doma, bančni depozit, klasično življenjsko zavarovanje, obveznice itn. Špekulacij o visoki prihodnji inflaciji je iz dneva v dan več, poleg tega pa tudi ljudje ugotavljajo, da s klasično ‘varnimi’ naložbami na svojem denarju ne uspejo ohranjati realne kupne moči, ampak v večini s temi naložbami v teh časih izgubljajo. Ob novicah o bančni nestabilnosti pa ljudje želijo svoj denar nazaj. Dokaz, da panike ne gre podcenjevati, je Irska, kjer so po objavi prejetja pomoči iz strani EU in IMF, ljudje iz irskih bank v treh dneh dvignili kar 25 milijard evrov. Ker gre za klasično “panično razporejanje denarja”, je nekaj priteklo tudi v trg plemenitih kovin in surovin, kar upravičuje trenutne rekordne cene.

Riziki, ki načenjajo kondicijo finančnega sistema

Vsekakor je en izmed glavnih razlogov rasti cen plemenitih kovin tudi ta, da ljudje danes vse bolj dojemajo, da se kriza ne bo končala čez noč in da v trenutni negotovi situaciji obstaja precej veliko rizikov, ki se morebiti še lahko uresničijo v kratkem prihodnjem obdobju. Kondicija finančnega in monetarnega sistema na svetu je namreč precej slaba in zaradi konflikta interesov največjih svetovnih igralcev lahko usklajeno reševanje krize pade tudi v vodo. Najpogostejši riziki, ki ogrožajo stabilnost finančnega sistema v prihodnjih letih, so gotovo balon obveznic, javnofinančni primanjkljaji, dolgovi držav (dolžniška kriza), reprogramiranje obstoječih kreditov, kapitalske ustreznosti bank, padanje vrednosti valut, morebitna povišana inflacija ter nevarnost gospodarske depresije in velika možnost oboroženih konfliktov (vojna) za prevlado na trgu surovin. Vsi ti riziki dokazujejo, da trenutno na trgih vlada izredno velika negotovost, kjer lahko kak večji pretres pri vlagateljih povzroči paniko. Panika pa vedno povzroči zlom enega trga in porast drugega trga, kamor se ta kapital preseli. Ravno zato danes kljub tako velikim rizikom prav tako obstajajo tudi fantastične priložnosti.

Slika 1: Med vsemi surovinami je po mnenju mnogih najbolj perspektivno prav srebro:

Korak do masovnega povpraševanja

Novembra je najbolj znana ameriška kovnica US Mint sporočila, da so v enem samem mesecu prodali kar 4.260.000 srebrnikov Ameriški orel teže eno unčo (31,1035 gramov). S tem so presegli zgodovinski rekord, ki je bil dosežen daljnega decembra leta 1986, ko je ista kovnica v enem mesecu prodala 3.696.000 srebrnikov. US Mint je sicer že pred koncem tekočega leta močno presegla lansko prodajo, po nekaterih podatkih za več kot 30 odstotkov. Povečano povpraševanje beleži tudi južnoafriška kovnica, ki proizvaja zelo znane in priznane zlatnike Kruggerande. Letos naj bi prodali več kot milijon zlatnikov teže eno unčo. A to ni nič, če primerjamo to s povpraševanjem po zlatnikih, ki je v tej isti kovnici vladalo v obdobju med leti 1974 in 1984, ko so v povprečju na leto prodali kar 2,6 milijona zlatnikov! Ti podatki dokazujejo potencial povpraševanja po fizičnem srebru in zlatu, kar bo posledično vplivalo tudi na višje cene. Glede na to, da so tudi centralne banke v letu 2010 vnovič neto kupci zlata, in to prvič po letu 1988, nas v prihodnjem obdobju vsekakor čaka nadaljevanje bikovskega trenda rasti cen kovin.

Še vedno čas za plemenite kovine?

 Investitorji se danes v večini sprašujejo, ali bi trenutno investirali v trg plemenitih kovin glede na zadnje dosežene rekorde tako pri ceni zlata kot tudi pri ceni srebra. Odgovor je predvsem odvisen od situacije vsakega posameznika ter predvsem od tega, koliko ima ta posameznik že v trgu plemenitih kovin. Če nekdo v svojem portfelju še nima zlata in srebra, se mu nakup vsekakor svetuje, ne glede na trenutno ceno, saj je trenutno čas, da se vsak posameznik zaščiti pred valutno krizo, ki prihaja in z naložbo v plemenite kovine bo, ne glede na trenutne cene, ohranil vsaj realno vrednost svojega premoženja. Če pa nekdo že ima določen delež kovin v svojem portfelju, se mu svetujejo postopni nakupi, saj lahko v prihodnje računamo na povečano volatilnost cen plemenitih kovin. V vsakem primeru pa je vedno najbolj pomembno, da vlagatelj finančnemu svetovalcu zaupa svoje osebne želje in zmožnosti ter da svetovalec upošteva vlagateljeve potrebe in naredi ustrezno ter primerno razpršitev.

Pozornost ne bo odveč 

Vsekakor pa naj za vsakega posameznega vlagatelja velja, da naj bo pri izboru naložb v plemenite kovine danes zelo previden. Vsekakor ni smiselno, da bi nekdo vse svoje premoženje zgolj na podlagi neke ‘vroče zgodbe’ prestavil v trg plemenitih kovin. Zato univerzalni nasvet, ki bi veljal za vsakega vlagatelja posebej, ne obstaja. Koliko od svojega premoženja naj bi nekdo zaupal v plemenite kovine in kako razdeliti svoj denar med zlato in srebro, je odvisno predvsem od vsakega posameznika. Zato je pred odločitvijo nujen posvet z neodvisnim finančnim svetovalcem, ki obvladuje širše področje, ne le področje prodaje plemenitih kovin in ki se vam je na individualni finančni načrt pripravljen tudi podpisati in za svoje današnje nasvete v prihodnje tudi odgovarjati. Največji riziko, ki ga namreč sam vidim, je v tem, da bo v prihodnje na voljo vedno več tistih, ki bodo želeli zaslužiti ob prodaji plemenitih kovin vlagateljem in da bo ob zaključku trenda zelo malo tistih, ki vam bodo pravi čas svetovali tudi prodajo. Poleg tega pa je dobro, da se vnaprej pozanimate tudi o morebitni prihodnji likvidnosti prodaje zlatih in srebrnih palic (ali kovancev). Menim namreč, da bo trenutek prodaje veliko bolj pomemben od trenutka vstopa na trg plemenitih kovin. Ne nazadnje pa kupujte plemenite kovine pri organiziranih podjetjih, ki jih v Sloveniji nadzira Urad RS za meroslovje (izdano potrdilo o skladnosti plemenitih kovin s predpisi). Zaželeno pa je tudi, da kupujete palice in kovance, ki jih proizvajajo kovnice s tako imenovanim statusom “good delivery” (dobra dobava), saj so s tem skrbi o prihodnji likvidnosti in trenutni ustrezni čistosti odveč.

(Avtor: Matjaž Štamulak , objavljeno: 20.12.2010)