Še varčevati v banki? Kaj pa alternativa? 

Bančni depoziti so bili še ne dolgo nazaj ena izmed najbolj priljubljenih oblik varčevanja, saj so z zajamčeno obrestno mero garantirali določen donos in tudi mero varnosti. Po statistikah Banke Slovenije iz januarja 2013 imamo slovenski državljani 40 odstotkov svojega premoženja opredeljenega kot naložbe v depozitih, celotna vsota depozitov pa je ocenjena na 14,3 milijarde evrov.

Na gibanje obrestnih mer depozitov so v zadnjih nekaj letih so močno vplivali finančna kriza, oteženi pogoji poslovanja bank ter porast kreditnih tveganj v gospodarstvu. Glede na drastično znižanje obrestnih mer se vedno več varčevalcev obrača po drugih, donosnejših možnostih varčevanja. Ker so trenutni donosi na borzah in tako tudi v vzajemnih skladih, nadpovprečni, bi bilo smiselno vsaj del denarnih sredstev preusmeriti iz bančnega varčevanja v vzajemne sklade.

Banke se pulijo za vloge varčevalcev… 

Pred začetkom varčevanja je treba ugotoviti, koliko časa želimo varčevati, in kdaj bomo potrebovali denar. Predčasne prekinitve namreč za seboj potegnejo tudi določene stroške ali znižanje obrestne mere. V primerih, ko kljub vezavi takoj potrebujemo svoj denar, pa banka ponuja možnost najema premostitvenega kredita, ki žal ni zmeraj najbolj optimalna opcija. Ni nujno, da ima ugodne obrestne mere banka, kjer imate odprt transakcijski račun. Tudi pri ročnosti depozita, previdnost ni odveč.

Varčevalci pa želijo višje donose… Pravi čas za vzajemne sklade! 

V Sloveniji je v zadnjem času opaziti velik porast varčevanja v vzajemnih skladih. Varčevanje v vzajemnih skladih je namenjeno tako tistim z večjimi vložki kot t.i. malim vlagateljem, ki na ta način lahko z nižjimi vložki posredno investirajo na borzi. Vlaganje v vzajemne sklade je primerno tako za konservativne vlagatelje, kot tudi za agresivnejše vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti višje stopnje tveganja. Priporočljivo obdobje vlaganja sredstev v podsklade je najmanj tri (obvezniški ter mešani podskladi) oz. pet let (delniški podskladi).

Vzajemni skladi so visoko likvidni. To pomeni, da lahko vlagatelji premoženje na svojo željo hitro pretopijo v denarna sredstva. Varčevanje v vzajemnih skladih tako omogoča, da lahko vlagatelj svoja sredstva kadarkoli proda. Pri tem ni omejen na to, kolikšen del investiranega denarja želi prodati, lahko proda celotna sredstva ali pa le določen del. To je še posebej pomembno tedaj, ko vlagatelji sredstva hitro potrebujejo v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov. Sredstev, vloženih v vzajemne sklade, torej ne vežete.

10 najdonosnejših vzajemnih skladov v letu 2014 (do 1.11.2014):

Vir: Skladi.com

Komentar k novici:

Trenutni visoki tečaji in doseženi dobički na vzajemnih skladih predstavljajo tudi potencialno nevarnost za znižanje vrednosti v bližnji prihodnosti (če upoštevamo dosedanjo rast in opozorila določenih priznanih mednarodnih analitikov). Donosi v preteklosti namreč niso nobena garancija za prihodnjo rast in trenutne dobre donose v skladih vidimo za pretekost, ne za prihodnost. Razlika je prav tako ali vlagatelj vlaga redno mesečno v vzajemne sklade ali vlaga enkratne zneske. V našem podjetju priporočamo podroben pregled situacije na skladih pri vsakem posamezniku in trenutno dober del sredstev prenesti v varnejše vzajemne sklade (denarni sklad in obvezniški sklad). Za brezplačen pregled vašega stanja in nasvet nas kontaktirajte!