Katera naložba je varna?

Naložbe za prihodnja leta

Trenutna situacija na svetovnih trgih nas postavlja pred zelo velik izziv: Katere naložbe izbrati za prihodnja leta, da bomo s svojim vloženim premoženjem na varni strani? Na to vprašanje je vedno težje odgovoriti, saj se je zaradi velike spremembe situacije na finančnih trgih v zadnjih letih povsem spremenila tudi definicija varnih naložb. Ob upoštevanju velikanskih reševalnih paketov in predvsem vedno večji ponudbi denarja v obtoku ter povečani ponudbi denarja za odkup manjvrednih vrednostnih papirjev (predvsem obveznic) gre v prihodnje računati na višjo stopnjo inflacije. Ob tej predpostavki lahko v povezavi z zgodovinskimi dejstvi ugotavljamo, da bi znal papirnati denar in s tem seveda vse denarne naložbe (obveznice, depoziti itn.) v prihodnje krepko izgubljati svojo vrednost. Zato naložbe, ki prinašajo samo kakšen odstotek donosa na leto, niso več varne, saj v kupni moči denar izgublja bolj, kot mi uspemo pridelati donosa. In to je vidno že za naložbe v zadnjih štirih letih. In če v prihodnje pričakujemo še močnejši upad kupne moči denarja, je danes zagotovo na mestu, da vsak pri sebi preveri, ali ima narejeno ustrezno zaščito za svoje premoženje glede na razplet krizne situacije v prihodnjih letih.

Nemčiji se obetajo težave s strateškimi surovinami

Surovine so zanimive iz najmanj dveh vidikov. Prvi je gotovo ta, da se poraba surovin zaradi vse večjega števila prebivalstva na svetu in višanja življenjskega standarda (nove nepremičnine, nove tehnologije, avtomobilska industrija, bela tehnika, telefoni, računalniki, ipd.) vedno bolj povečuje. Poraba surovin je od leta 2000, ko sta na svetovnem trgu kot agresivna kupca začela nastopati Kitajska in Indija, prišla v povsem novo fazo. Drugi vidik je vsekakor krepitev srednjega sloja, ki je v razvijajočih se državah dosedanje povpraševanje po surovinah postavila povsem na glavo. Močno povpraševanje se je dotaknilo predvsem tako imenovanih strateških surovin, ki so strateško pomembne za industrijski razvoj tako razvitih kot tudi razvijajočih se držav, uporabljajo pa se tudi v obrambne namene.

Tako je v Nemčiji septembra lani Inštitut za študije prihodnosti izdelal posebno študijo, v kateri so naredili raziskavo o primanjkljaju določenih strateških surovin za nemško industrijo v prihodnjih letih. Študija je pokazala na nezadostnost Nemčije po samooskrbi s strateškimi surovinami in njeno odvisnost od uvoza teh surovin v prihodnjih letih. Surovine, kot so srebro, galij, indij, baker, molibden, volfram, redke zemlje in predvsem renij, so strateško pomembne za nemško industrijo in brez njih nemška dodana vrednost ni več enaka. Zato so pritiski na nemško vlado in premierko Angelo Merkel vse večji, predvsem s strani nemškega gospodarstva, da naj v prihodnje uspe zagotoviti zadostne količine strateških surovin za nemoteno delovanje nemške industrije. Težave pa ne obstajajo samo v Nemčiji, marveč kar po celotni EU, saj je njeno gospodarstvo precej odvisno od uvoza surovin. Samo za primer: evropska podjetja uvozijo 48 % bakra, 78 % niklja in kar 100 % kobalta, platine in titana.

Renij kot strateška surovina

Izmed vseh zgoraj naštetih strateških surovin je širši javnosti najmanj poznan renij. Renij je kovina, ki je v naravi izjemno redka in se nahaja zgolj v nekaj rudnikih bakra in molibdena na svetu. V zgoraj omenjeni študiji so renij ocenili kot eno izmed treh kovin z najvišjo stopnjo kritičnosti pri dobavi v naslednjih letih. Renij ima namreč zelo visoko točko talilnosti (pri kar 3.186 stopinj Celzija) in se ravno zaradi te lastnosti uporablja za izboljšanje fizikalnih in kemičnih lastnosti materialov, ki morajo zdržati zelo visoke temperaturne obremenitve. Renija se kot surovine tako ne da nadomestiti s kakšnimi drugimi kovinami in ravno zato vse bolj pridobiva na pomembnosti. Ravno zaradi te specifične lastnosti se največ renija porabi v letalski industriji kot glavni material za izdelavo in servisiranje letalskih turbin (75 % povpraševanja), delno pa se renij uporablja tudi pri izdelovanju naprav za utekočinjanje plinov (15 % povpraševanja) ter pri izdelovanju visokokakovostnih katalizatorjev (10 % povpraševanja).

Zakaj renij?

Da bo ponudba renija v bližnji prihodnosti precej ogrožena, kažeta najmanj dva dejavnika. Prvi dejavnik je ta, da Čile (ki obvladuje približno 60 % svetovne proizvodnje) ne bo več obnovil dolgoročnih pogodb o dobavi renija med dobavitelji in povpraševalci, ki se iztečejo letos. Napovedi kažejo na to, da naj bi dobavitelj zaradi pričakovanih cenovnih vzponov ponujal samo še enoletne pogodbe. To pa bo imelo za posledico to, da bodo morali vsi pomembni uporabniki povišati količino skladiščenega renija za zagotovitev lastne neodvisnosti. Drugi dejavnik so dolgoročne študije, ki napovedujejo velik in problematičen izpad ponudbe renija vse do leta 2028. Študije so se dotaknile predvsem posledic v primeru, da renij ne bi bil zagotovljen v zadostnih količinah. Posledice so, kot pričakovano, za industrijo in ohranjanje standarda katastrofalne, zato za večino razvitih (predvsem Nemčija in EU) in tudi razvijajočih se držav (Kitajska sploh nima zalog renija, niti ga ne pridobivajo iz zemlje) obstaja samo en cilj: da si zagotovijo zadostne zaloge v prihodnjih letih. To daje slutiti, da bi se od leta 2012 dalje začel dogajati vedno večji izpad ponudbe zaradi prekomernega povpraševanja, kar bi lahko vodilo do cenovnega povišanja.

Iz tega vidika se kaže investicija v renij danes povsem na mestu, seveda le za določen del premoženja in ob upoštevanju prevzemanja malce večjega rizika. V Sloveniji uradno ponudbo investiranja v renij ekskluzivno omogoča Concorde PS v sodelovanju z zavarovalnico KD Življenje in upravljavcem iz Liechtensteina, družbo Perfect Management Services AG, ki ima v svoji ponudbi sklad, ki poseduje fizično obliko renija. Preko posebne oblike naložbenega zavarovanja je mogoče v sklad z renijem vložiti enkratni vložek ali se v sklad lahko vlaga mesečno.

Svetovanje

V današnji turbulentni situaciji na finančnih trgih je vitalnega pomena, da pridobite verodostojne in realne informacije – tako o rizikih kot tudi o priložnostih. Strateške surovine in plemenite kovine se kažejo kot dobra oblika zaščite pred prihajajočimi nestabilnostmi na valutnih trgih, a je tudi tukaj treba upoštevati načelo razpršitve in predvsem vlagateljeve finančne cilje ter njegove zmožnosti in naravnanost do tveganja. Ker vsaka naložba vsebuje tako dobre (perspektiva) kot slabe plati (stroški in riziki), mora vlagatelj pred odločitvijo vsekakor izvedeti za oboje. Vsekakor pa se časi absolutno primerni za to, da vsak posameznik, glede na dogajanje na trgih, v svoj portfelj doda plemenite kovine in tudi del strateških surovin. Mogoče bo ravno ta del investicije, kot poznano iz zgodovine, rešilna bilka za naložbo denarja!

(Avtor: Matjaž Štamulak , objavljeno: 09.04.2012)