Kaj narediti danes, da bo jutri lažje?

Resetirajte svoje finance

Kako zdrave so vaše osebne finance? Ste pripravljeni na morebitno povišanje izdatkov za svoj življenjski standard (cene življenjskih potrebščin in energentov) ali potencialno znižanje prihodkov (zmanjšanje gospodarske aktivnosti, brezposelnost, izguba honorarja, itn…)?

Če je odgovor ne, potem bo kar na mestu, da prevzamete vajeti v svoje roke, preden vas utegne svetovna globalna situacija pripeljati v položaj, ko boste morali na spremembe reagirati nepripravljeni.

Če ostanem brez vseh svojih prihodkov, kako dolgo lahko živim s prihranki?

Časi, ki prihajajo, bodo v marsičem popolnoma drugačni od časov, ki jih smo jih poznali zadnjih nekaj let. Življenjski standard bi lahko bil potencialno v naslednjih letih precej nižji za večji del posameznikov, ki niso pripravljeni in nimajo pod nadzorom svojih osebnih financ.

Zato je čas, da resetirate svoje finance sami in si na ključnih področjih obvladovanja denarja postavite strategije, s katerimi boste pripravljeni na spremembe.

Denarna rezerva

Vsak posameznik mora imeti svoje premoženje razdeljeno na dolgoročne investicije in denarno rezervo. Denarna rezerva je ena ključnih potez, ki vas mora spremljati ves čas investiranja in življenja – naj bodo dobri ali hudi časi. V pripravah na kakšno krizo, ki jo doživljamo trenutno, pa je dobro imeti večji del denarne pozicije.

Vsaka kriza vedno zaseje seme priložnosti. Iz zgodovine gibanja finančnih trgov lahko investitorji vedno v kriznih časih investirajo ugodneje, kot v časih ekspanzije, ko trgi samo rastejo. Zato je povečan del gotovine pred krizo dobra poteza, da lahko izkoristite nakupne priložnosti in dobra podjetja, sklade po diskontnih cenah.

Prioritetno pa mora biti denarna rezerva namenjena temu, da jo uporabite v kriznih situacijah, ko pride do večjih izdatkov (podražitve, nenaden strošek) ali potencialno do upada vaših prihodkov (izguba službe, neplačani računi). Seveda si tega ne želimo, ampak omenjena denarna rezerva (v gotovini) vam bi prišla prav tudi v primerih ekstremnih situacij, evakuacije na varnejše mesto itn…

Del denarne rezerve ˝za vsak slučaj˝ ter del denarne rezerve za iskanje investicijskih priložnosti vam bosta nudila mentalno mirnost tudi v času večjih gospodarskih in svetovnih pretresov.

Zaželeno je, da imate pripravljeno varnostno rezervo v denarju izven bančnega sistema – vsaj 2.000 € po družinskem članu – ter varnostno rezervo za ˝hude čase˝ – vsaj tri do šest mesečnih prihodkov na strani v likvidni obliki.

Zadolževanje

Bistvo človekove sreče ni v tem, koliko denarja ima na strani, ampak v tem, ali si lahko s svojim premoženjem in svojimi prihodki omogoči dostojno in brezskrbno življenje. Zato je dobro vedeti, da smo lahko tudi zmerni in bi se morali v krizi vsekakor držati načela, da živimo v skladu s svojimi zmožnostmi. Kar pomeni predvsem to, da se ne zadolžujemo dodatno.

V mesecu marcu 2022 se je dolg na kreditnih karticah povprečnega Američana podvojil, kar velja za največje mesečno povečanje kadarkoli – rast povečanega dolga je torej 100 odstotkov v enem mesecu. To vsekakor ni dobra poteza, saj prihajajo časi, ko se z dolgovi ni dobro preveč igrati.

Že v dobrih časih je včasih posameznikom težko odplačevati dolgove kljub rednim prihodkom. Zamislimo si situacijo, ko upade prihodek in dolgov ni mogoče več servisirati oziroma odplačevati. Takrat lahko pride do zloma družinskega proračuna in konec finančne zgodbe.

Zaželeno je, da imate v teh trenutkih čim manj dolgov. Seveda je razlika med dobrimi dolgovi (hipotekarni kredit z ugodno obrestno mero in obrokom, ki ga lahko brez težav odplačujete in imate tudi rezervo v investicijah) in slabimi dolgovi (potrošniški krediti, limiti na kreditnih karticah itn…).

Imeti dolgoročen kredit, ki ga z lahkoto servisirate (ker ne predstavlja prevelikega deleža v vašem družinskem proračunu) je nekaj povsem drugega, kot biti čez glavo zadolžen. Takšno situacijo pa je treba začeti urejati takoj in se – kolikor je to mogoče – znebiti nekoristnih dolgov in optimizirati dolgove, ki ostanejo.

˝Ljudje kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo, z denarjem, ki ga nimajo!˝

V časih, ki so pred nami, si verjetno želite biti brezskrbni – vsaj za vaš finančni del. Zato se držite naravnega standarda, da živite v skladu s svojimi zmožnostmi in se vsekakor poskušajte izogniti vseh novih zadolževanj. Vsekakor raje stremite k temu, da ustvarjate rezervo, s katero lahko potem investirate in gradite svojo neodvisnost in se v čim manjši meri zanašate na ˝sposojeni denar˝.

Če pa imate kredit, ki je vezan na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR + pribitek), pa je vsekakor zelo zaželeno, da v teh trenutkih preverite, kako kredit optimizirati in ga spremeniti v kredit s fiksno obrestno mero. Obrestne mere centralnih bank (tudi Evropske centralne banke) so se namreč začele dvigovati, kar bo seveda vplivalo tudi na dvig mesečnega obroka, ki ga plačujete danes, če imate kredit s spremenljivo obrestno mero.

Investiranje

Najpomembnejše investicije v kriznih časih so bile tiste, ki so zaščitile vrednost vašega premoženja in omogočale dodatne prihodke (dividende). Zato velja tudi za situacijo, v kateri se trenutno nahajamo, razmišljati zelo podobno.

Za zaščito premoženja bo potrebno poseči po naložbenih razredih, ki so v podobnih razmerah v zgodovini pomagali ohraniti kupno moč premoženja (zlato, surovine, nepremičnine, zemljišča…) in s katerimi imate možnost, da ne izgubite preveč kupne moči.

Naslednji del investicij mora poskrbeti za dodaten denarni tok – primer investicij v nepremičnine, surovinska podjetja, podjetja z vodo oskrbo in oskrbo z elektriko. Omenjene investicije lahko tudi v kriznih časih zagotavljajo primerne donose v obliki dividend kljub ˝slabšim časom˝ na borzi.

Časi, ki prihajajo, nam dajejo v razmislek tudi, da lahko investiramo sredstva tudi v vedno bolj aktualno prehransko in energetsko samooskrbo – gozdovi, kmetijska zemljišča in kmetije ter industrija obnovljivih virov energije, ki lahko omogočajo bolj trajnostni razvoj in povečujejo neodvisnost od uvoza – tako hrane kot tudi energentov.

Zadnji, a najpomembnejši del investicij pa seveda usmerite v svoje znanje. Spremembe, ki se že odvijajo v sklopu 4. industrijske revolucije, bodo namreč najbolj nagradile prav tiste, ki se bodo sposobni najbolje prilagoditi.

Kot verjetno lahko opazite, že danes nastajajo povsem nove panoge, povsem nov tehnološki razvoj pa bo v bližnji prihodnosti zelo spremenil tudi zaposlovanje in potrebe na trgu dela. Investicijske priložnosti, ki jih prinaša 4. industrijska revolucija, lahko strnemo v naslednje nove ˝branže˝:

• Umetna inteligenca
• Robotika
• Internet stvari (IOT)
• Avtonomna vozila
• 3 D tiskanje
• Nanotehnologija in biotehnologija
• Kvantno računalništvo
• WEB 3.0
• Tehnologije hranjenja podatkov v oblakih

Bivanje

Kako živeti kakovostno in hkrati omejiti stroške za svoje bivanje? Vsekakor imamo danes za to rešitve. V prvi vrsti lahko z dodatnimi investicijami poskrbite za energetsko učinkovitost vašega bivanja s kvalitetno pasivno gradnjo (ali obnovo nepremičnine) ter z lastno elektrarno poskrbite tudi za energetsko neodvisnost.

Stroški energentov, kot lahko vidimo, naraščajo, zato je danes bolj kot kadarkoli prej smiselno razmišljati o tem, da se stroški energentov ˝zaklenejo˝ in da smo ob tem še prijaznejši do naše narave – področje obnovljivih virov skupaj s subvencijami dela tovrstne investicije vedno bolj prijazne do našega žepa.

Dodatno poleg stroškov energije večji del stroškov vsak mesec za družinski proračun predstavlja tudi prehrana, ki se prav tako precej draži. Proti dodatnim podražitvam lahko vplivamo na način, da poskrbimo (če je to le mogoče) za lasten samooskrbni vrt (kombinacija visokih gred in rastlinjaka), ki nam večji del leta lahko nudi ne le bolj poceni, ampak tudi bolj zdravo zelenjavo in sadje.

Kriza = priložnost!

Velike spremembe vedno prinesejo tudi velike priložnosti. Da bi priložnosti lahko izkoristili, morate biti dovolj pripravljeni – predvsem, da imate ustrezno znanje in dobro mentalno stabilnost – in seveda, da ustrezno reagirate na spremenjeno situacijo.

Trenutno že več kot 3 leta živimo v svetu, ki v večini producira predvsem strah in negotovost, kar vsekakor vodi v povišan stres pri večini posameznikov. Da bi se temu učinkovito uprli, si postavite lastne cilje, poskrbite zase in za svoje najbližje ter si vzemite čas, da se umirite. Zgolj v takšnem stanju boste lahko krizo izkoristili kot priložnost.

Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec, www.cresus.si