Indija je država, za katero mnogo analitikov trdi, da bo v dolgoročnem razvoju prehitela Kitajsko. Tako ne preseneča izjava indijskega ministra za trgovino, ki je dejal, da je Kitajska zmagala v sprintu, Indija pa bo zmagala v maratonu.

Sedma največja država na svetu

Indija je sedma največja država na svetu, kjer domuje več kot milijarda ljudi. Po številu prebivalcev Indija zaostaja za Kitajsko in je na drugem mestu na svetovni lestvici. Ker pa je Indija po statutu demokracija, je v tej zvrsti največja demokratična država na svetu – po številu prebivalcev, seveda. S tako velikim trgom potrošnikov se bo država v prihodnje lahko kosala z najbolj razvitimi državami na svetu, predvsem pa bosta “urbanizacija” in modernizacija države na daljši rok povzročali vedno večje povpraševanje, bodisi po dobrinah bodisi po surovinah in energiji. Že danes je namreč indijsko gospodarstvo četrto največje po kupni moči na svetu. Vprašanje je, kaj se bo z njihovim povpraševanjem zgodilo v prihodnje, ko bo večji del prebivalcev želel biti udeležen na dobrinah, ki jih danes pozna vsaka srednje dobro razvita država v EU ali ZDA. Po trenutnih podatkih naj bi bilo še vedno kar dve tretjini prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu, kupna moč Indijcev je trenutno še majhna, saj naj bi BDP na prebivalca po zadnjih podatkih znašal nekaj nad 3.000 dolarjev. Še vedno naj bi kar dve tretjini vseh prebivalcev živelo brez oskrbe z električno energijo, zato jih kitajski scenarij preseljevanja več milijonov ljudi iz podeželja v mesta še čaka.

Močno kmetijstvo in…

Kmetijstvo je še vedno osnovna panoga Indije. Prednost številne cenene delovne sile in prostranih področij država uspešno izkorišča in s tem ustvari kar 17 odstotkov bruto družbenega proizvoda. V primerjavi s svetom je Indija druga največja proizvajalka riža in tretja največja proizvajalka ostalih žit. Čaja v Indiji proizvedejo največ glede na svetovno proizvodnjo, pri ostalih surovinah pa so podobno “lačni” kot Kitajci. Država je sicer bogata s premogom in cinkom, ampak jim močno primanjkuje nafte in neželeznih kovin. V zadnjem letu se je Indija soočila tudi z nemiri zaradi višjih cen hrane na svetovnih trgih, s čimer je prepovedala tudi vsa kratkoročna trgovanja s temi surovinami na svoji domači borzi. Vsekakor bo “nahraniti svoje ljudstvo” v prihodnosti zaradi porasta rodnosti v Indiji velik, če ne kar največji izziv.

…lakota po surovinah

Podobno lačna je tudi država sama, ki je skupaj s Kitajsko po statističnih podatkih iz leta 2007 največji svetovni porabnik aluminija, bakra, niklja, jekla in cinka na svetu. Tudi povpraševanje po nafti se iz leta v leto viša in tako Indija po zadnjih podatkih uvozi kar 70 odstotkov nafte za svoje potrebe. K povpraševanju po surovinah pa veliko pripomore tudi domača avtomobilska industrija, ki je v pravem razcvetu. V zadnjem letu je bilo na mesec v povprečju prodanih dobrih 100.000 novih avtomobilov. Zaostanek za razvitimi državami po številu avtomobilov je še vedno ogromen, saj je v Indiji na sto prebivalcev le 2,5 avtomobila. Za primerjavo: Kitajska se na področju avtomobilov razvija rekordno hitro in imajo avtomobil že trije prebivalci od 100, v Nemčiji je takšnih srečnežev 60, v Ameriki pa kar 81,5.

Zlato – najpogostejše poročno darilo

Indijci so v svetu povpraševanja po plemenitih kovinah znani kot največji svetovni potrošnik zlata in srebra. Vendarle pa pri zlatu niso največji le zaradi industrijskega povpraševanja in povpraševanja fizičnih oseb, marveč večji del povpraševanja po zlatu prihaja s strani zlatarjev. Na letni ravni Indijci povprašujejo po kar 500 tonah zlata, kar predstavlja kar petino letne proizvodnje zlata na svetu, ter tako s tem potrjujejo njihov tradicionalni pregovor, ki pravi, “ni rib, kjer ni vode, in ni ženske brez zlatega nakita”. In tako je pri njihovih porokah tradicija, da dobi nevesta v dar okrog 300 gramov zlata, kar ji predstavlja nekakšno zlato rezervo oziroma doto v primeru izgube moža ali v primeru, da ostane brez moževega premoženja – skratka, zlato Indijki predstavlja določeno stopnjo osnovne varnosti. Zato naj bi se v prihodnosti povpraševanje Indije po zlatu vztrajno povečevalo, predsednik tamkajšnje centralne banke Op Bhatt je že pred nekaj leti pričakoval, da naj bi povpraševanje po zlatu v prihodnosti raslo med 5 do 10 odstotkov na leto. To se danes potrjuje, poleg tega pa se povpraševanje še poveča ob korekcijah cene zlata na svetovnem trgu. Samo za lažjo primerjavo – v letu 2007 so v Indiji zabeležili kar 10 milijonov porok, tudi za leto 2008 so ocene o številu porok podobne lanskim. Poleg tistih, ki torej po zlatu povprašujejo zgolj kot darilo za poroko, pa je v Indiji zlato razširjeno tudi kot naložbena možnost in posamezniki posegajo po zlatu kot naložbi zaradi prihodnje varnosti družine, premožnejši sloj pa zlato kupuje za uravnoteženje portfelja. Tudi v Indiji velja pregovor, da je srebro zlato za majhnega človeka, zato je med najrevnejšim slojem izjemno priljubljeno in razširjeno vlaganje v fizično obliko srebra, ki je zaradi cene bolj dostopno tudi tistim z manj dohodka.

Indija kot intelektualni potencial

Zmagovalci jutrišnjega sveta bodo tisti, ki bodo znali izbrati pravi trenutek za odzivanje na spremembe, ki prihajajo in ki jih bodo pravilno predvideli in se jim ustrezno ter pravočasno prilagodili, sta zapisala avtorja Svetličič in Sicherl. Ta rek, kot kaže, gotovo drži tudi za Indijo, ki premore zares dober intelektualni potencial. Lahko vidimo, da so Indijci med vodilnimi na svetu na področju programske opreme, računalniških tehnologij, farmacije, biotehnologije, telekomunikacij in določenih specifičnih področij v zdravstvu. Samo na področju programske opreme se je izvoz povečal s 50 milijonov v letu 1993 na kar 50 milijard v letu 2008. A kljub temu, da tako uspešno izvažajo svoje pametne ljudi v Ameriko, je še vedno kar polovica državljanov nepismena, kar kaže na tipično indijsko razslojenost. V mesecu oktobru letos je Indija uspešno izstrelila svoje prvo vesoljsko plovilo in s tem dokazala, da “domači možgani” veliko veljajo in da se lahko tudi na takšen način kosajo z državami z večletno tradicijo vesoljskih poletov. Ta pomembni tehnološki dosežek je državo stal 80 milijonov dolarjev. Do leta 2013 indijski astronavti načrtujejo poslati odpravo na Mars, ki bo ta planet brez posadke raziskovala približno pol leta.

80 odstotno povečanje mobilcev

Indija je postala drugo največje tržišče za mobilno telefonijo na svetu, takoj za Kitajsko. Trenutno naj bi v Indiji mobilne telefone uporabljalo že kar 296 milijonov ljudi. Število novih uporabnikov mobilnih storitev najhitreje narašča v državah v razvoju, torej v Indiji, na Kitajskem, v Braziliji in Rusiji. Raziskovalci inštituta Strategic Analytics ugotavljajo, da se bo delež uporabnikov mobilne telefonije na teh območjih do leta 2013 povečal za 80 odstotkov.

Indija vs. Kitajska

Prihodnje povezovanje Kitajske in Indije bo za svetovni trg izjemno pomembno, saj kar tretjina trenutne svetovne populacije živi v teh državah. Državi že zdaj skupaj predstavljata kar 22 odstotkov globalnega gospodarskega delež a, ob napovedanih rasteh gospodarstev v prihodnosti pa naj bi ti dve državi obvladovali polovico svetovnega trga. Toda za dosego te stopnje državi potrebujeta razvoj, ki si ga ni mogoče misliti brez osnovnih surovin. In ravno to postavlja državi v agresiven položaj na mednarodnem prizorišču. Obe tako kupujeta deleže v svetovnih proizvajalkah nafte, v letu 2006 pa sta medsebojno podpisali tudi sporazum o skupnem nastopanju pri nakupu lastniških deležev v globalnih naftnih podjetjih. Povezovanje bo sledilo tudi pri ostalih nakupih novih surovinskih nahajališč, ki si jih državi prilaščata za nemoten gospodarski razvoj in dvig življenjskega standarda državljanov. A Indija ostaja še vedno svetlobna leta za Kitajsko v stopnji razvoja. Medtem ko je Kitajska infrastrukturo in večji del prometnih povezav uredila do popolnosti, se v Indiji ta razvoj šele dobro začenja in šele v zadnjih letih smo priče pospešenemu vlaganju v infrastrukturo,nepremičnine in avtocestne povezave. A ker jim ne uspe dovolj hitro povezati države in zagotoviti enakomernega razvoja na različnih območjih, je danes v Indiji še vedno kar 400 milijonov ljudi, ki živijo z manj kot 1 ameriškim dolarjem na dan.

Zgodovina in prihodnost

V zgodovini se je Indija britanske nadvlade znebila šele leta 1947. Politika po tej osamosvojitvi je bila v Indiji naravnana preveč zaprto in tradicionalno, zaradi česar so posledice politike vidne še danes. Predvsem v ekstremnih razlikah med bogatimi, ki so v manjšini, in revnimi, ki so v veliki večini. Sicer pa v prihodnost Indija zre optimistično. Pri družbi Goldman Sachs so napovedali, da naj bi Indija po BDP-ju do leta 2020 prehitela Nemčijo in Francijo. Realna gospodarska rast naj bi bila v prihodnosti višja od 5 odstotkov, dvomestna rast dobičkov podjetij naj bi se po krajšem predahu (svetovna recesija) nadaljevala še desetletje in na splošno naj bi 21. stoletje pripadlo Indiji. To potrjuje tudi rek predsednika uprave podjetja Cisco, ki je dejal: “V Indijo smo prišli zaradi stroškov, ostali smo zaradi kakovosti, sedaj pa vlagamo zaradi inovacij.”

(Avtor: Matjaž Štamulak, objavljeno: 22.12.2008)