Del premoženja v surovine

Naložbe v surovine in plemenite kovine so v zadnjem obdobju, ko so borzni pretresi treznili vlagatelje, vnovič pokazale svoj pravi obraz – da v kriznih časih in časih visoke inflacije reagirajo z rastočim trendom ali da vsaj ohranjajo realno vrednost. Ker ima surovinski sektor zaradi omejene ponudbe, vedno večjega povpraševanja in acikličnega delovanja pred seboj še nekaj rastočih let, postaja vedno bolj konkurenčna oblika naložbe.

Nafta in riž sta z izrednim rastočim trendom v prvi polovici leta 2008 gotovo izstopala, a je višanje cene obeh strateško pomembnih surovin v nekaterih delih sveta izzvalo tudi ogorčenje, proteste, spopade ter nenazadnje tudi smrtne žrtve. Neprekinjeno povpraševanje s strani Indije in Kitajske pa bo dolgoročno zviševalo tudi cene ostalih industrijsko pomembnih surovin, kot so nikelj, kobalt, baker, svinec in cink. Surovinskemu ciklusu, ki se je pričel v letu 2000 pa sledijo tudi plemenite kovine.

Zlato je letos marca že doseglo ceno 1.000 dolarjev za unčo (31,10 gramov), a je nato po upadu povpraševanja s strani izdelovalcev nakita cena zanihala krepko navzdol in se že od sredine meseca marca giblje izrazito volatilno, podobno je tudi s ceno srebra. Ker je upadlo povpraševanje, so upadle tudi cene, a za investitorje na dolgi rok trenutne razmere na trgu plemenitih kovin pomenijo dobre nakupne priložnosti. Napovedi so sicer nehvaležne, a naslednji večji porast cene se pričakuje že konec leta 2008. Dr. Marc Faber ocenjuje, da bo do konca leta cena za unčo zlata okrog 1.200 dolarjev, Londonski inštitut GFMS ocenjuje porast cene med 1.100 in 1.200 dolarjev, dvig cene pa napovedujeta tudi UBS in Credit Suisse. Cena zlata je tako v območju med 800 in 900 dolarji še vedno izrazito poceni, saj je skladno z inflacijo še vedno daleč pod zgodovinsko najvišjo doseženo ceno iz leta 1980.

Tudi pri srebru je zgodba precej podobna, a mora vlagatelj še večjo podcenjenost srebra nujno kompenzirati z davkom na dodano vrednost in večjo začetno provizijo kot pri nakupu zlata. Je pa srebro gotovo favorit mnogih svetovno znanih investitorjev, ki vedo, da zalog srebra skorajda ni več, da so produkcijski stroški izredno visoki in da je ta kovina v zemlji med najbolj redkimi.

Glavno gonilo rasti cen obeh kovin bo v prihodnosti gotovo visoka prihajajoča inflacija, ki bo sledila kot nujna posledica milijardnih intervencij centralnih bank, ki so reševale in gasile požar trenutne finančne krize. In ni naključje, da je zlato ravno v časih gospodarskega ohlajevanja in borznih nemirov vnovič naložba, ki pridobiva na veljavi. Saj je v zgodovini vedno veljalo, da je tako zlato (kovina) kot tudi papir (valuta) denar – a za razliko od zlata je, kot je dejal že George Bernard Shaw, papirnati denar vedno podvržen manipulaciji s strani političnih in enostransko usmerjenih elit. Zato lahko metaforično rečemo tudi, da v prihodnosti zlato ne bo pridobivalo na vrednosti, ampak bo potrebno za enako težak kos zlata odšteti vedno več in več papirnatega denarja, ki vseskozi izgublja na vrednosti. 

Naložbe v fizično obliko zlata in srebra se zato priporoča na dolgi rok in vedno samo z delom premoženja pri čemer je nujno, da se vsak posameznik vedno seznani z vsemi stroški, vsemi riziki in vsemi prednostmi, ki jih vsebuje naložba. Tovrstne naložbe se priporoča tistim posameznikom, ki želijo tudi v turbulentnih časih ohraniti realno vrednost svojega premoženja. In v kriznih časih je ohranjanje realne vrednosti praviloma pravi čudež.

(Avtor: Matjaž Štamulak , objavljeno: 09.06.2008)