Je res tako hudo?

Že kar nekaj let iz strani finančnih svetovalcev, poznavalcev pokojninske problematike in tudi države vsi poslušamo, da je potrebno nujno varčevati za našo lastno pokojnino oziroma preskrbo v starosti. Nekateri pravijo, da te informacije ne držijo in da bo država vsekakor poskrbela, da bomo pokojnino zagotovo dobili vsi. Spet drugi strašijo z realnostjo, da pokojnin (državnih, za katere danes vsi vplačujemo) sploh ne bo in da bo posameznik lahko preživel zgolj s tistim, kar bo do svoje starosti privarčeval sam. Kje je resnica? Zagotovo nekje vmes. Nekaj državne pokojnine bomo vsekakor dobili, a vse matematične, finančne in demografske projekcije kažejo na to, da bo ta del vedno manjši in da samo s tovrstnim finančnim prihodkom vsekakor ne bo mogoče normalno živeti. Zato je lastna varčevalna / investicijska shema za dodatno, privatno pokojnino, za katero bomo poskrbeli sami, danes nuja za prav vsakogar.

Številke okrog pokojnine, ki jih poznamo že danes, so zastrašujoče. Med letoma 2020 in 2050 bo na svetu število starejših prvič v zgodovini človeštva postalo večje od števila otrok. In ne le to, po predvidevanjih naj bi število starejših na svetu iz današnjih 700 milijonov poraslo na kar 1,97 milijarde v letu 2059 (porast skoraj za trikrat!). Slovenija se med vsemi članicami EU uvršča na prvo mesto držav, kjer se bo prebivalstvo staralo najhitreje – starejši so v Sloveniji leta 1995 predstavljali 12,5 odstotkov prebivalstva, do leta 2060 bo starejših v Sloveniji preko ene tretjine, kar 35 odstotkov. Če ob tem vemo, da bo delovno aktivnih vedno manj (danes delovno aktivnih okrog 1,33 milijona, leta 2060 le še 880.000 ljudi), potem zagotovo že slutite, da ne država, ne kdo drug ne bo sposoben kriti te pokojninske luknje. Delovna doba se bo povišala, pokojnine se bodo znižale. To je dejstvo.

Povprečno izračunane višine izplačila neto pokojnin glede na višino neto plače po današnjih pogojih – vir: Svet 24:

Že danes je povprečna višina izplačane pokojnine v Sloveniji zgolj 612,54 €, zelo velik pa je delež tistih, ki prejemajo pokojnino okrog 500 € mesečno. Ali si predstavljate danes živeti s tem zneskom? Čemu vsemu bi se morali odpovedati, če bi operirali zgolj s povprečno slovensko pokojnino?

Imejte povsem svoj plan preskrbe v pokoju

Večina posameznikov danes nima izdelanega načrta, kako se spopasti z veliko luknjo, ki bo nastala po koncu naše delovne dobe in predvsem kako premostiti razliko med zadnjo prejeto plačo in prvo prejeto pokojnino. A si vsekakor vsak izmed nas želi neodvisne starosti, ko ne želimo imeti finančnih skrbi ter uživati v povsem enakem standardu, kot ga živimo danes. Ter da ob tem nismo finančno breme svojih lastnih otrok.

Preden se podate na pot izdelave lastnega finančnega načrta za preskrbo v vašem pokoju, se je dobro izogniti največjim napakam, ki jih delajo posamezniki pri odločanju za varčevanje za pokojnino. Najpogostejša napaka je, da se prepozno odločajo za varčevanje (čas je izjemno pomembna komponenta dolgoročnih vlaganj) in da ob tem še neredno varčujejo – kakšen mesec ja, potem spet nekaj mesecev ne. Med bolj pogostimi napakami opažamo še nakupe popolnoma dragih in povsem neprimernih finančnih produktov, pomanjkljiv izračun vrzeli in neodzivanje na tržne spremembe. Pri vašem osebnem planu se je tem napakam dobro izogniti in jih ne ponavljati.

Kako do svoje najboljše privatne pokojnine?

1. Opravite temeljito analizo in izračun vaše predvidene vrzeli ob upokojitvi – če tega ne zmorete sami, poiščite strokovno pomoč, saj je to najpomembnejši korak. Vaš pokojninski načrt mora vsebovati pojasnila o vseh stroških, tveganjih ter davčnemu vidiku vaših naložb. Priskrbite si nasvet več licenciranih finančnih svetovalcev in se na koncu odločite za načrt, ki najbolj ustreza vam in vaši situaciji osebno.
2. Najmanj 10% svojega prihodka vsak mesec namenite na varčevalni račun – to je majhno, a za marsikoga čudežno pravilo, ki se zelo izkaže na dolgi rok. Svoj družinski proračun naj bi prilagodili tako, da lahko vsak mesec 10 odstotkov svojih prihodkov odvajamo v lasten sklad dolgoročne finančne svobode. Strokovnjaki pravijo, da bi morali tovrstno ˝plačevanje sebi˝ avtomatizirati in ga izvajati takoj po prejemu prihodkov in vsekakor prej, preden poravnamo ostale mesečne stroške našega življenja in standarda. Odvajanje ene desetine naših prihodkov mora postati naša rutina in naša največja nagrada za prihodnost.
3. Vlagajte / investirajte razpršeno in pazite na stroške, inflacijo ter razmerje med tveganji in donosi – svoja sredstva za pokojnino moramo vlagati razpršeno in predvsem glede na našo naravnanost do tveganja. Ob tem je najpomembneje, da dobro razmislimo, katere investicije bodo služile zgolj povečanju vrednosti vplačanih sredstev (donos v obrestih) in katere so tiste investicije, ki bodo po nekem času pričele povečevati naš denarni tok (pasivni prihodki). Za preskrbo v starosti je izjemnega pomena, da si vsak posameznik z investicijami zgradi čim več rednega, pasivnega prihodka, od katerega lahko potem ponovno investira denar naprej.
4. Denarja za pokojnino se ne dotikajte – to je zagotovo zelo pomembno pravilo, saj marsikdo ob spremembi finančne situacije najprej poseže po prihrankih, ki so namenjeni varni starosti. Za tovrstne situacije je veliko bolj pomembno, da se ustvari manjša denarna rezerva, ki je vedno na voljo za nepredvidene dogodke. Denarja za našo prihodnjo finančno svobodo se res ne bi smeli dotikati, razen v primeru, da menjavate naložbene strategije – pomembno je le, da denar ostane na strani.

Je čas naš zaveznik?

Če bi želeli za vašo varno starost privarčevati nekje 100.000 €, bi morali, če imate 30 let časa za varčevanje, mesečno odvajati 81,50 €. V kolikor bi radi imeli enak znesek, a ste pričeli varčevati 5 let kasneje, torej varčujete le 25 let, je vaš mesečni obrok za dosego istega cilja že višji in znaša 122,73 €. V kolikor pa bi do 100.000 € radi z varčevanjem prispeli v zgolj 20 letih, pa je vaš mesečni obrok visok že 190,90 €. Čas je zato eden najpomembnejših faktorjev pri varčevanju na dolgi rok in pri varčevanju za pokojnino je dobro začeti čim prej. Tako bo čas vsekakor naš zaveznik.

Vsi tisti, ki bodo za svojo finančno varnost pričeli skrbeti pravi čas, bodo bogato nagrajeni. V kolikor smo tukaj prepozni, pa čas vsekakor ni naš zaveznik. Krivulja človeškega potenciala, energije in zmožnosti ustvarjanja začne v srednjih do zrelih letih padati in takrat vsekakor ni mogoče več rešiti veliko, če v mladosti, na vrhuncu naših moči, nismo poskrbeli za dovolj veliko malho finančnih sredstev in naložb za našo finančno svobodo. Zanimiva raziskava univerze v Chicagu je pred leti potrdila zle slutnje, kaj se zgodi, če ljudje pokojninske problematike ne vzamejo resno. Če bi 100 ljudem pri njihovih 25 letih dali 40 let časa, da poskrbijo za svojo pokojnino, bi bili pri njihovi starosti 65 let rezultati sledeči: 96 odstotkov bi jih bilo mrtvih ali pa z nezadostnimi prihranki za pokojnino; 3 odstotki bi se upokojili udobno z zadovoljivim zneskom; le 1 odstotek ljudi pa bi se upokojili bogati in brez skrbi za svojo finančno prihodnost.

Odpovedovanje danes, nagrada jutri?

Najpomembnejši faktor varčevanja za daljše časovno obdobje (kot v primeru pokojnine) je še vedno osnovna posameznikova motivacija, da varčuje redno in razpršeno in vztraja ter se s tem vztrajno pomika proti cilju. Če je motivacija pozitivna, so lahko učinki tovrstnega uresničevanja ciljev še boljši in lahko svoj cilj dosežemo bistveno hitreje. Zato je ključnega pomena, da na varčevanje za pokojnino ne gledamo v stilu ˝čemu vsemu se moram danes odpovedovati, da si lahko kaj privarčujem za pokojnino˝ ampak veliko raje bolj v stilu ˝vsak mesec sebe nagrajujem in varčujem za svoj sklad finančne svobode.˝ S tovrstno naravnanostjo boste namreč pridobili drugačen pogled na varčevanje za pokojnino in veliko večja verjetnost je, da vam bo uspelo prihraniti dovolj za brezskrbno starost.

Matjaž Štamulak, finančni in investicijski svetovalec

Objavljeno v reviji Obrtnik Podjetnik, september 2017