V prvem delu članka Bogastvo = podjetnost + varčnost! smo ugotovili, da lahko realna blaginja, ki vzdrži dolgoročno, vedno izhaja izključno iz varčnosti, gospodarske svobode ter naravnanosti k trdemu delu. Takoj, ko je bogastvo zgrajeno na temeljih ohlapne monetarne politike in v odvisnosti od posojilodajalcev, postane pridobljeno bogastvo precej ranljivo, prav tako kot samo gospodarstvo. V zadnjih letih je rekordna zadolženost uspela obdržati svetovnemu gospodarstvu ˝glavo nad gladino˝, a vprašanje se postavlja, kako dolgo še? Ter predvsem, za kakšno ceno?

Ne glede  na odgovor na to vprašanje bomo v sledečem, drugem delu tega prispevka odkrivali predvsem tisto, kaj lahko vsak posameznik stori zase. To, da se država ne obnaša najbolj varčno in plačuje veliko za najete kredite, ni najboljši zgled in bo vsekakor imelo negativne posledice v obliki višjih davkov, nižjih subvencij, itn… A posameznik ima vedno možnost, da deluje drugače in se pred prihodnjimi tveganji znižanja življenjskega standarda lahko pripravi in zaščiti. Trdo delo, inovativnost, dobri in pošteni nameni ter varčnost in zmernost so vsekakor formula za dosego bogastva, ki si ga vsak želi in tudi zasluži.

Sprememba v razmišljanju

V osnovi lahko rečemo, da se bo trajnostna zagotovitev večje blaginje in stabilnosti v svetovnem gospodarstvu zgodila takrat, ko bomo posamezniki spremenili svoje razmišljanje. Kajti tako akademske in politične  kroge ter splošno javnost danes preveva ideologija, da je mogoče tudi brez dela in varčnosti dobro živeti. Nevarno razmišljanje, ki na dolgi rok vodi v propad, saj s tovrstnimi vrednotami ni nikoli v zgodovini uspevala nobena civilizacija in vsekakor tudi mi ne bomo svetla izjema.

Sprememba mora nastati v načinu razmišljanja. Šele ko bo vsak posameznik dojel, da je potrebno najprej nekaj prihraniti, preden želimo nekaj imeti, bomo postali družba, ki bo pripravljena sprejeti koncepte, ki ne bodo omogočali eliti, da se zadolžuje in večini, da nato leta in leta to zadolžitev plačuje. Tudi če se tovrstna sprememba še ne bo zgodila kmalu, pa mora vsak posameznik pričeti ˝reševati˝ tisto, kar lahko – samega sebe!

Za lastno blaginjo je danes odgovoren posameznik sam

Današnje vlade zaradi rekordne zadolženosti zagotovo ne bodo zmogle ustvariti prihodnje blaginje, za le to bo odgovoren vsak posameznik sam. To je resnica, ki jo moramo sprejeti, čeprav bi raje verjeli, da še vedno živimo v ˝socialni˝ državi, ki bo poskrbela za nas. Obstajajo najmanj tri ključna področja, kjer si mora danes vsak posameznik zgraditi svoje ˝bogastvo˝, da ne bo v prihodnosti postal odvisen od drugih:

• Preskrba v pokoju
• Nepremičnina brez stroškov
• Zlata rezerva

Finančno neodvisni do upokojitve?

Da je preskrba v pokoju danes zagotovo največji izziv srednje in mlajše generacije, ni več skrivnost. Med leti 2020 in 2050 bo število starejših na Zemlji prvič v zgodovini večje od števila mladih. Demografije ni moč zanikati, le-ta bo povzročila, da trenutni pokojninski sistem (˝pay as you go˝) matematično ne bo mogel vzdržati. Državna pokojnina se bo tako tekom let morala zniževati, za posameznika bo tako nastajala vedno večja vrzel med zadnjo prejeto plačo in njegovo prvo pokojnino.

Zato je vsak posameznik primoran, da si zgradi svoj ˝privatni˝ pokojninski sklad, iz katerega bo lahko črpal razliko in živel dostojno življenje. Najboljši nasvet bi bil, da bi vsak posameznik vsaj do upokojitve skušal doseči finančno neodvisnost. To pomeni, da bi imel na strani dovolj veliko glavnico, katere donosi bi mu omogočali pokrivanje mesečnih stroškov za življenje. Recept za to sestoji iz rednega vlaganja (vsaj 10 do 20% zdajšnjih mesečnih prihodkov) ter seveda dobrega in varnega investiranja na različne kapitalske trge.

Je mogoče, da s hišo nimam nobenih stroškov?

Slovenci smo edinstven narod, saj imamo v Evropi največje število lastniških nepremičnin. Če le te niso bile grajene v zadnjem času, kjer bi bile podvržene višjim standardom,  so zagotovo energetsko precej neučinkovite. Nepremičnine so tako ali tako podvržene različnim stroškom, a stroški bivanja so tisti, ki lahko na daljši rok najbolj izčrpavajo posameznikov proračun. V povprečju lahko energetsko neučinkovita stavba odnaša tudi do 30 odstotkov posameznikovega mesečnega dohodka samo zaradi računov elektrike in ogrevanja.

Z novimi tehnologijami in materiali lahko vsak novo ali obstoječo nepremičnino predela v skoraj ˝brezstroškovno˝ enoto, ki se ˝hrani˝ sama. Vzpon sistemov za obnovljive vire energije (sončna ali vetrna elektrarna) v kombinaciji z lastnimi baterijami in primernim načinom ogrevanja lahko namreč na dolgi rok povsem izničijo mesečne stroške za električno energijo in ogrevanje. Če dodamo k temu še električni avto, pa ukinemo tudi večino današnjih stroškov za vsakodnevni transport – saj ga polnimo doma z elektriko, ki smo jo pridobili sami. S tem lahko posamezniku ostane vsaj do 30 odstotkov njegovega mesečnega prihodka, ki ga seveda lahko razporedi tako v varčevanje kot tudi v zadovoljevanje preostalih kratkoročnih potreb za kvaliteto življenja.

Kaj pa, če se zgodi kaj nepričakovanega?

Če smo v osnovi poskrbeli za preskrbo v pokoju ter dodatno še za to, da nam za bivanje ni potrebno imeti prevelikih mesečnih stroškov, se lahko preostanek sredstev vedno nameni v ustvarjanje zlate rezerve. Skrb namreč vzbuja podatek, da bi lahko v letu 2015 nenaden izdatek v višini 600 € pokrila zgolj polovica Slovenskih gospodinjstev. Nepričakovani dogodki so navadno tisti, ki nam lahko preprečijo varčevanje ali celo izposojo iz našega ˝pokojninskega˝ sklada, kar ni nikoli priporočljivo.

Če bi danes ostali brez službe, kakšna je vaša rezerva, preko katere bi lahko nemoteno iskali novo službo? Vedno je tako dobro imeti rezervo – kupček denarja, ki je na voljo za financiranje nenadnih dogodkov, morebitnih sprotnih večjih potreb in predvsem za načrtovanje užitkov, na katere človek, ki varčuje in je podjeten, vsekakor ne sme pozabiti.

Nove vrednote in boljši odnosi

Posameznik, ki bo spremenil razmišljanje iz ˝hočem dobiti vse, a ne bi nič delal in dal˝ v razmišljanje ˝vložil bom delo in trud ter z dobrimi medsebojnimi odnosi podelil bogastvo z ljudmi˝, bo vsekakor doprinesel k novim vrednotam, ki jih morata povzeti tako politika kot tudi gospodarstvo. Varčnost in podjetnost zares omogočata bogastvo, ki je v prvi vrsti dosegljivo vsem in porazdeljeno mnogo drugače, v večjo korist tudi večine, ki je danes iz tega procesa izključena.

Odmik od monetarne politike, ki omogoča poceni in špekulativno zadolževanje ter povzroča krize zaradi svojega vpletanja v gospodarstvo, bo dal podjetniškim idejam svobodo in omogočil zdravo okolje za večji uspeh gospodarstva, države, gospodinjstev in posameznikov. Takšne vrednote so tisto, kar danes nujno potrebujemo. Kljub temu, da bo zaradi tega potrebno vzeti moč peščici ljudi in jo porazdeliti nazaj med ljudi. Posameznik na dovolj visoki zavesti bo namreč znal z njo upravljati v svoj prid in prid okolice, kar za peščico ljudi, ki moč posedujejo danes, ne moremo reči.

Avtor: Matjaž Štamulak, investicijski in finančni svetovalec

Objavljeno v reviji Obrtnik Podjetnik, junij 2017