Je (še) vedno čas za naložbe v zlato in srebro?

Trenutna situacija na svetovnih finančnih trgih je precej nezavidljiva, podobni pa so tudi obeti in pričakovanja v bližnji in nekoliko daljni prihodnosti. V dosedanjem poteku leta 2012 vidimo, da ukrepi s strani politike in centralnih bank delujejo izrazito kratkoročno ali pa sploh ne in da se od leta 2008, ko smo uradno vstopili v trenutno finančno krizo, ni praktično nič spremenilo. No, to povsem ne drži, saj so se nekatere stvari vendarle spremenile – in to na slabše. V takšnem okolju je zato za vsakega posameznika in njegovo premoženje povsem na mestu predvsem vprašanje: Kako in na kakšen način ustrezno zaščititi premoženje in prihranke pred prihodnjimi riziki? Samo s pravo zaščito bodo namreč prihranki  ˝na suhem˝ pred prihajajočo finančno nevihto, ki bo imela nepredvidljive in tudi negativne posledice.

Dejstva govorijo, da se situacija slabša…

Od leta 2008 dalje se je pri reševanju trenutne finančne krize uveljavila možnost, da centralne banke neomejeno posojajo denar in/ali odkupujejo državne obveznice. S tem dejanjem se je količina denarja  v obtoku od leta 2008 povečala za kar 70 odstotkov in seveda s tem povezano na vrednosti izgubljata tako ameriški dolar kot tudi naša skupna valuta, evro. Posledice takšne politike bi lahko bile, kot poznano iz zgodovine, usodne za monetarno in finančno ureditev in bi lahko privedle do zloma valute oziroma do hiperinflacije (popolna izguba vrednosti papirnatega denarja). Kot dodatek lahko navedemo, da je Ameriška centralna banka (FED) pred kratkim napovedala, da bo ˝tiskala denar˝ (kvantitativno sproščanje številka 3 za odkup manjvrednih vrednostnih papirjev, predvsem obveznic za financiranje) še najmanj do leta 2016 in da druge rešitve praktično ni. Spričo teh ukrepov bo vrednost ameriškega dolarja v prihodnjih letih pod velikanskim pritiskom. Poleg vsega tega pa v zadnjih štirih letih opažamo, da se gospodarska rast upočasnjuje in da se število brezposelnih stalno povečuje. Anglosaksonski finančni sistem in bilance nekaterih držav dokazujejo, da smo matematično na poti v bankrot – kot je to pravilno napovedala brošura BIZ banke iz leta 2007 – vprašanje je le, ali ga bomo doživeli v enkratni obliki (nenadna, hitra sprememba in zamenjava valute) ali ga bomo morali preživeti na obroke (preko postopne inflacije in upadanja kupne moči denarnega premoženja).

Naložbeni razredi za ustrezno zaščito

Kako torej narediti ustrezno zaščito v opisani situaciji, da bomo ob razpletu finančne krize obdržali realno  vrednost svojega premoženja? Vsekakor so v zgodovini, v podobnih situacijah, zaščito nudili različni naložbeni razredi. Vsekakor so bile lahko dobra zaščita posamezne delnice (predvsem s področja surovin, energije, široke potrošnje), nekatera zemljišča in nepremičnine (če so bile kupljene pred krizo in po realnih cenah), dobro zaščito nudijo vse surovine in energenti (surovine so po raziskavi univerze Yale zelo primerne za razpršitev premoženja v trenutni situaciji) ter seveda plemenite kovine, zlato in srebro. Posebej zlato in srebro sta posamezniku v takšnih situacijah nudila tisto najpomembnejše – to je ohranitev realne kupne moči vloženega denarja. Najpomembnejši ključ do ustrezne zaščite se vsekakor skriva v razpršenosti premoženja med različne naložbene razrede in ob upoštevanju situacije vsakega posameznika. Ni namreč preveč pametno vse staviti na enega konja, sploh pa ne v trenutni situaciji…

Balon? Nominalno mogoče, realno nikakor…

Prav tako, kot ni pametno imeti vsega v samo eni naložbi, ni pametno, da danes posameznik nima dela portfelja naloženega v sektor surovin in trg plemenitih kovin. V zadnjih 12 letih namreč surovine in plemenite kovine dokazujejo, da se skladno s povečevanjem količine denarja v obtoku sorazmerno viša tudi njihova vrednost oziroma cena. To pomeni, da so bile plemenite kovine v obdobju zadnjih 12 let izrazito najboljša zaščita pred upadom kupne moči in seveda tudi pred turbulencami, ki smo jim bili priča na delniških in nepremičninskih trgih. Ker je v obdobju zadnjih 10 let cen zlata narasla za 350 odstotkov, cena srebra pa v istem obdobju za 430 odstotkov, se na trgu zdaj ustvarja občutek, da sta ceni previsoki in da je veliko vprašanje, če bosta še rasli. Nekateri mediji v povezavi s finančnimi inštitucijami pa opozarjajo tudi na to, da je cena zlata morebiti že v balonu. K temu razumevanju in javnemu mnenju lahko dodamo najmanj 4 argumente, da dobimo širšo sliko, ki ustvari povsem drugačen pogled na trenutno vrednost plemenitih kovin. 1. Nihče pri izračunih rasti cen zlata in srebra ne upošteva vmesnega upada vrednosti same valute, v kateri se zlato in srebro izražata. Če upoštevamo, koliko sta v zadnjih 10 letih na kupni moči izgubila dolar in evro, vidimo, da zlato in srebro v tem obdobju nista pomembno pridobila na vrednosti. V večini sta zgolj ohranila realno kupno moč v primerjavi z denarnimi naložbami. 2. Cena, ki jo mediji radi navajajo kot dokaz, da je danes zlato predrago, je najvišje dosežena cena iz leta 1980, ko je zlato doseglo 850 dolarjev za unčo (31,1035 gramov) zlata. Danes (začetek meseca oktobra 2012) pa je cena za enak kos zlata 1.770 dolarjev. A primerjava ima dve plati, ti dve plati pa se imenujeta nominalno in realno. Nominalna cena iz leta 1980 je pri 850 dolarjih in nominalno gledano je danes zlato precej višje od takratne cene. Realno gledano in preračunano v današnjo vrednost ameriškega dolarja pa je ceni 850 dolarjev iz leta 1980 danes ekvivalentna cena bodisi pri vrednosti 2.300 dolarjev (če upoštevamo realno inflacijo Ameriške vlade) ali pa pri vrednosti 7.494 dolarjev (če k uradni inflaciji prištejemo še rast cen energentov in hrane). Torej lahko realno gledano ocenimo, da zlato še ni preseglo svoje cene, dosežene v zgodovini. 3. Centralne banke so po letu 1988 v letu 2010 spet postale neto kupci zlata in so od leta 2010 do danes povečale svoje zlate rezerve za več kot 336 odstotkov v samo dveh letih. Glavni kupci na trgu so predvsem Kitajci, sledijo pa tudi centralne banke drugih razvijajočih se držav ter tudi nekaterih razvitih držav. Bankirji so nakupe opravičili z besedami, da delajo ustrezno razpršitev obstoječih sredstev ter da kupujejo zlato za zaščito nacionalnega bogastva. V tem primeru ne vidim nobene razlike med bogastvom države in bogastvom posameznika – oboje je v teh trenutkih potrebno zaščititi. 4. Zadnji argument pa povzema dve pomembni novici, ki bosta pomenili prelom v nadaljnjem gibanju cen zlata in srebra. Kot smo že omenili, je FED napovedal ˝tiskanje˝ vse do leta 2016, zaradi česar bo posledično vedno bolj upadala kupna moč ameriškega dolarja. Na drugi strani sveta pa so se Kitajci na to novico odzvali v svojem stilu, saj je glavni svetovalec Kitajske centralne banke dejal, da s tem ameriške obveznice postajajo vedno bolj nevarna in rizična naložba. Svetoval je, da bi banka v prihodnje kupovala več zlata in tudi srebra za svoje zaloge in za ustrezno zaščito pred morebitnimi zlomi valut. Tukaj se piše zgodovina, saj se retorika ˝varnih naložb˝ zdaj spreminja in definira povsem na novo. Sledeči fakti sporočajo, da bo prihodnje dogajanje na trgu plemenitih kovin lahko zelo zanimivo, prav tako kot tudi na področju denarnih naložb ob morebitnem uresničenju rizika inflacije.

Zlato za zaščito, srebro za dosego donosov…

Vsekakor nas trenutna situacija navdaja z občutkom, da je zelo modro del svojega premoženja zaupati v plemeniti kovini, zlato in srebro. Za obe kovini so različni finančni analitiki in prognostiki (dr. Marc Faber, Gerald Celente, Doug Casey, Eric Sprott, Jim Rogers, itn…) zelo optimistični glede gibanja cen v prihodnjih letih. Vsi pričakujejo, da bo zlato zagotovo zaščitilo kupno moč posameznika pred inflacijo in tako obvarovalo njegovo premoženje pred razvrednotenjem. Zlato namreč izrazito reagira na upad kupne moči in ob morebitnem propadu sistema papirnatih valut lahko postane to, kar v resnici že vseskozi je – denar! Tudi centralne banke ga kupujejo zato, da ima njihov denar podlago v nečem realnem ali da lahko to zlato kadarkoli zamenjajo za kaj realnega. Zlato bo tako zagotovilo vsaj ohranitev kupne moči, kar je v trenutni situaciji že zelo veliko. Za srebro pa velja, da ima večji potencial rasti, a je vlaganje vanj malce bolj rizično. Srebro se namreč v večji meri porablja v industriji in tako kot je nepovratna poraba srebra argument za naložbo (zaloge srebra se zmanjšujejo, v zadnjih letih so se zmanjšale za več kot 95 odstotkov), je lahko uporaba srebra v industriji tudi argument proti naložbi (nenaden upad povpraševanja iz industrije lahko povzroči masoven padec cene (leto 2008 in leto 2010). Poleg tega pa je potrebno pri srebru vsekakor izpostaviti še odkrito manipulacijo majhnega trga, ki se dogaja že več let, bolj agresivno prav zadnja leta. Tako je bilo v zgolj dveh dnevih meseca septembra letos preko elektronskih trgov prodanih neverjetnih 62,5 milijonov unč srebra, kar je ekvivalentno skoraj dveletni proizvodnji fizičnega srebra na območju ZDA! Seveda je nemogoče v tako kratkem času prodati toliko srebra v fizični obliki. Preko izvedenih finančnih inštrumentov to gre in to prav tako vpliva na določanje cene, ne glede na to, da ta posel nima veliko skupnega s povpraševanjem in ponudbo na trgu fizičnega srebra. In teh rizikov se je potrebno zavedati. Srebro klub vsemu velja za bolj perspektivno, a tudi za bolj volatilno in rizično plemenito kovino – gledano na kratek rok. V obdobju 10 let pa se bodo verjetno tudi ti vmesni riziki izkazali zgolj kot nakupne priložnosti v vmesnem, bikovskem trendu rasti cene srebra.

Previdno v investicijo

Vsekakor velja nasvet, da na svetu ni naložbe, ki bi bila najboljša za vse investitorje na svetu. Zato je potrebno tudi pred investicijo v trg plemenitih kovin določiti posameznikove potrebe, želje, finančne cilje in njegovo rizično naravnanost. Šele nato namreč dobimo potreben podatek, koliko svojega portfelja prihrankov nameniti v trg plemenitih kovin in na kakšen način. Nadalje je potrebno biti pozoren, da je nakup plemenitih kovin opravljen preko pooblaščenih prodajalcev (v Sloveniji jih nadzira Urad RS za meroslovje) in da pri nakupu kovin dobimo ustrezen račun ter morebiten pripadajoči certifikat. Nadalje je zaželeno, da se zaradi boljše likvidnosti in ustrezne čistosti kupuje plemenite kovine proizvajalcev (kovnic), ki imajo status ˝good delivery˝ oziroma ˝dobra dobava˝. Pred nakupom se dobro pozanimajte tudi o nakupnih in morebitnih prodajnih stroških ter seveda o pripadajočih tveganjih, ki so del vsake naložbe. Tudi plemenite kovine imajo svoje rizike, to je dejstvo. A v trenutni situaciji in ob upoštevanju zelo negotove prihodnosti imajo plemenite kovine zelo velik potencial – v prvi vrsti za ohranitev, v drugi pa za povečanje vrednosti vašega, težko prisluženega premoženja!

(Avtor: Matjaž Štamulak , objavljeno: 08.10.2012)