Bankirji bodo dobili vaš denar, plačevali pa vam bodo nižje obresti za prihranke

Prva slaba novica: po sanaciji bank bodo obresti na depozite nižje. Druga slaba novica: posojila ne bodo cenejša. Tretja slaba novica: gospodarstvo sanacije še ne bo čutilo. Pred današnjim razkritjem, v kakšnem stanju so slovenske državne banke, nekaj temeljnih pojasnil:

Zakaj mora država sanirati banke, kdo jo v to sili in zakaj je to največja težava Slovenije? 

V obdobju pregrevanja slovenskega gospodarstva, to je prvo desetletje novega tisočletja, se je Sloveniji sočasno s konjunkturo in prevzemom evra odprl tudi dostop do cenejših posojil. Podjetja so se pri domačih bankah lahko množično zadolževala, saj so ta dobila poceni denar v EU. Veliko milijard posojil je šlo za menedžerske prevzeme in nepremičninske projekte. Danes so se večina menedžerskih prevzemov in številni gradbeni projekti izkazali za ekonomsko povsem zgrešene. Ker prejemniki posojil bankam ne morejo več vračati denarja, so banke shirane. Potrebujejo infuzijo. Infuzijo v obliki svežega kapitala. Brez tega banke ne morejo več normalno delati.

Zakaj se država trudi, da bi bankam omogočila infuzijo? 

Ker so banke tiste, prek katerih kroži denar. Od plačila blaga do naših plač. Če bi bankam zmanjkalo denarja, bi to povzročilo infarkt države. Država, posplošeno, mora ozdraviti banke, če hoče normalno delovati.

Kakšne koristi bomo imeli od sanacije bančnega sistema prebivalci Slovenije in gospodarstvo? 

Ekonomisti so prepričani, da bomo davkoplačevalci, ki bomo sanirali nespametne poteze bankirjev, kvečjemu na slabšem, prav tako pa se kapitalska ustreznost naših bank ne bo takoj odrazila na financiranju gospodarstva, to svež denar potrebuje takoj. 

Obrestne mere na depozite bodo še upadale

Ekonomista Sašo Stanovnik in Matej Lahovnik sta prepričana, da se bodo smernice upadanja obrestnih mer, ki so se okrepile po nadzorovani likvidaciji Faktor banke in Probanke, nadaljevale tudi po dokapitalizacijah državnih bank. “Smernice visokih obrestnih so v zadnjih letih narekovale problematične banke, predvsem obe banki, ki sta v likvidaciji, in Abanka, saj so z visokimi obrestnimi merami želele pritegniti čim več depozitov. Po dokapitalizaciji in posledično boljši kapitalski ustreznosti naših bank bo bitka za pridobivanje depozitov bistveno manjša, tako bodo obrestne mere še upadale,” je prepričan Lahovnik.

V nekaj mesecih obresti za enoletno vezavo upadle za vsaj odstotno točko

To je izjemno slaba novica za Slovence, ki imajo v bankah za dobrih 14 milijard evrov depozitov. “Obrestne mere za depozite že upadajo, to naj bi se nadaljevalo tudi v letu 2014. Banke se ne bodo več tako bojevale za depoziterje, temveč bodo bolj osredotočene na višanje neto obrestne mere, predvsem z nižanjem depozitnih obrestnih mer,” je jasen Stanovnik. V le nekaj mesecih je na primer obrestna mera za enoletne depozite upadla za vsaj eno odstotno točko na približno 2,2 odstotka, na petletne pa za skoraj dve odstotni točki na okoli 2,4 odstotka.

Posojila se ne bodo pocenila

Po mnenju Lahovnika je razkorak med obrestnimi merami in obresti za posojila tudi odraz neučinkovitosti bančnega sistema: “Po mojem prepričanju pribitki na posojila, tudi stanovanjska, ne bodo upadali, saj si bankirji želijo predvsem večjih marž. To pa bodo dosegli le tako, da znižajo obresti za depozite in ohranijo pribitke za posojila.”

Podjetja še ne bodo zadihala

“Lažje in cenejše financiranje gospodarstva lahko pričakujejo zgolj podjetja z zdravo bilanco, predvsem za nakup materiala. Dostopa do posojil tudi po sanaciji ne bodo imela prezadolžena podjetja,” pojasnjuje Stanovnik.