Kitajska in terminske pogodbe znižale ceno zlata

Kitajska je 20. julija letos v enem dnevu na Šanghajski borzi prodala 5 ton zlata, vrednih 2,7 milijarde dolarjev, kar je povzročilo večji padec cene zlata – posebej v ameriških dolarjih, a tudi vlagatelji v evrih smo občutili kratkoročno znižanje vrednosti. Ob padcu je sledil val zapiranja pozicij v zlatu, ki jih preko ˝papirja˝ držijo večji institucionalni vlagatelji – skladi in investicijske banke. Dodatne prodaje terminskih pogodb na zlato (ki nimajo nobene podlage v fizičnem zlatu, a se z njimi trguje na borzi in tako posledično vpliva na ceno zlata) so padec še okrepile in zlato se je znašlo na 5 letnem dnu – merjeno večinoma v valutah dolar in evro.

Medijska propaganda

Ob padcu cene zlata je večina zahodnih medijev postregla z naslovi in komentarji, da je zlate zgodbe dokončno konec, da je zlato izgubilo sijaj ter, da je ob dvigu obrestnih mer v ZDA pričakovati padec cene zlata vse do 800 dolarjev za unčo. Zanimivo je predvsem to, da so mediji kot argument za nadaljnje padanje cene zlata navajali gospodarsko okrevanje v ZDA, dvige obrestnih mer in predvsem rešitev Grčije. Padec cene zlata so enostransko povzemali vsi mediji in obsojali kovino skorajda ˝na propad˝, malokdo pa je dejansko preveril, da se je največji padec cene zgodil v trenutno ˝najmočnejši˝ valuti – Ameriški dolar. Prav tako je sicer cena na borzi padla tudi v evrih, a nihče v mainstreem medijih (niti v Sloveniji) ni recimo postregel s podatkom, da je zlato, gledano zadnjih 52 tednov (364 dni) v evrih še vedno v pozitivnem stanju in izkazuje donos 2,60%. V dolarjih je v istem obdobju zlato izgubilo 15,21% svoje vrednosti.

V medijih je bilo večinoma zaznati zelo negativen sentiment in napovedi o nadaljevanju padanja cene zlata ter preostalih plemenitih kovin. To, da je sentiment tako negativen, je dober znak – po navadi se namreč zgodi ravno obratno od tistega, kar preberemo in zasledimo v mainstreem medijih . Richard Russell, 90-letni finančni strokovnjak iz ZDA je obnašanje medijev ob tem dogodku označil za največjo propagandno vojno v zadnjih 60 letih in opozoril, da določeni mediji trenutno strežejo veliko laži in ˝prirejenih statistik˝ z namenom ubranitve vodilnih finančnih položajev na svetu. Mediji niso vedno dober svetovalec, to dokazuje že zgodovina.

Je vse res tako OK ali nam napad na ceno zlata sporoča kaj drugega?

Vsi, ki podrobneje spremljamo finančne trge se zavedamo, da zgodba ob padcu cene zlata vendarle ni tako enostranska. Svet je rekordno zadolžen (merjeno kadarkoli!), ukrepi IMF in EU v Grčiji dušijo gospodarstvo, uničujejo srednji sloj prebivalstva in so s svojimi ˝zdravili˝ in novimi finančnimi injekcijami dvignili Grški dolg za več kot 60%, od kar so vkorakali z rešitvijo. Podobno rešitev so sprejeli tudi zdaj sredi meseca, ko so se odločili, da Grčiji pomagajo še naprej (beri: ji omogočajo dodatne in dodatne zadolžitve za že tako nevzdržen dolg) in ko so trgom sporočili, da je vse pod kontrolo in da so našli ustrezno rešitev. Vso to dogajanje in primer Grčije za evro v prihodnosti ne pomeni nič dobrega, tudi Slovenski ekonomist in dober poznavalec razmer Jože P. Damijan je mnenja, da evro ne bo preživel kot valuta – priporočam v branje njegov zapis na blogu: http://damijan.org/2015/07/13/vikend-ko-so-ubili-evro/

Grafični prikaz 1: Slika prikazuje gibanje cene zlata v različni valutah (merjeno od maj 2014 do maj 2015), kjer vidimo, da se je zlato najbolje odrezalo v evrih (ker je evro v tem času izgubil največ vrednosti) in najslabše v dolarjih (ker se je v tem času dolar najbolj okrepil). 

Ne le Grčija, tudi padec cen surovin, ki se odvija že nekaj mesecev, lahko nakazuje in večini primerov tudi napoveduje morebitne težave v svetovnem gospodarstvu, ekonomiji in predvsem – monetarni ureditvi. Seveda ne smemo pozabiti na velikanski obvezniški balon in predvsem visoke vrednosti določenih delniških indeksov po svetu (večina njih je že v korekciji navzdol) ter zlom Kitajske notranje borze, kjer je počil balon prenapihnjenih vrednosti delniških podjetij. Vsi ti dogodki skupaj trenutno ustvarjajo precejšnjo paniko na trgu in tej paniki (ob dodatni spodbudi s terminskimi pogodbami) nista ušla niti zlato, niti preostale plemenite kovine. Če pogledamo zelo na splošno: Od leta 2008 in 2009, ko je večina (tudi medijev) propagirala zlato in srebro kot naložbo, se ni veliko spremenilo. Skoraj vse težave, ki so nas privedle v finančno krizo pred leti (špekulacije, izvedeni finančni inštrumenti, moralni hazard ter predvsem dolgovi, dolgovi, dolgovi) so danes še tukaj, z razliko, da je svetovni dolg držav višji za več kot 40% in da zahodne centralne banke še naprej s poceni denarjem uravnavajo trge – bodisi, da napihujejo in pokajo balone delniških vrednosti ali pa preko terminske borze posegajo na trg in znižujejo ceno zlatu in srebru. V takšnih razmerah je jasno, zakaj Kitajci, Rusi, Turki, Indijci in še kdo kupujejo večje količine fizičnih plemenitih kovin.

Lahko padanje cen še traja in kdaj bosta zlato in srebro končno zrasla v ceni?

To, da je cena zlata in srebra kratkoročno upadla, je pomembno predvsem za tistega, ki kupuje in tistega, ki prodaja. V tem smislu lahko ocenimo, da so trenutne cene plemenitih kovin ugodne za dodatne nakupe (seveda izključno za del posameznikovega portfelja), saj jim trenutno okolje ni naklonjeno in kratkoročni popusti omogočajo dodatne poceni nakupe – s katerimi se na dolgi rok ob dvigu cen lahko pričakuje višje donose. Ravno obratno velja, da plemenitih kovin trenutno ne bi bilo pametno prodajati, če seveda ne potrebujete denarja. Lahko plemenite kovine kratkoročno še padejo? Lahko, a pomembno je ob tem vedeti, da kovine trenutno ne padajo zato, ker ne bi bile več perspektivne za zaščito in ohranitev kupne moči v prihodnosti, ampak izključno zaradi vojne, ki divja tako na valutnem kot tudi na surovinskem in še katerem trgu. Nemogoče je napovedati kratkoročen razvoj gibanja cen plemenitih kovin, a eno dejstvo ostaja – na obdobje razpleta tele finančne zagonetke (tako v EU, kot tudi globalno) v prihodnjih letih bodo plemenite kovine še vedno vlagatelju ponudile ključno stvar – ohranitev kupne moči denarja in zaščito pred razvrednotenjem valute.

Kdaj bodo cene končno porasle? Veliko analitikov je mnenja, da so cene dosegle absolutno dno in da se oblikujejo najboljše nakupne priložnosti, ki bodo vzpostavile novi bikovski (rastoči) trend, že tretji in verjetno zadnji v zadnjem rastočem trendu cen plemenitih kovin od leta 2003 dalje. Omenjeni trend rasti se že vzpostavlja, kdaj bodo trgi dokočno porasli, pa je zelo vezano tudi na obnašanje Kitajske in Rusije, ki sta v zadnjih treh letih nakopičili največje zaloge fizičnega zlata na svetu. Kitajska v medijih sicer operira z nižjimi številkami uvoza zlata, kot jih je moč preveriti uradno na spletu. Ob tem, da kupujejo velike količine zlata je v medijih povsem prezrto, da v zadnjem letu dni na veliko prodajajo Ameriške obveznice – prav tako tej igri sledi tudi Rusija, ki je v letošnjem letu opravila največjo prodajo Ameriških obveznic kadarkoli. Njihova igra spominja na prefinjeno šah partijo, kjer kot kaže, še ni čas za odločilno šah mat potezo!

Tisočletnih naložb ne more izbrisati en borzni padec

Poznate naložbe, ki so v zadnjih 100 letih preživele vse valutne, gospodarske, politične zlome ter reforme? Prav imate, na kratkem seznamu so na vrhu prav plemenite kovine. Kljub nihanju cen tekom 100 letnega obdobja imamo plemenite kovine kot naložbo in zaščito na voljo še danes. Ko bo trenutnega ˝vrtiljaka˝ na popolnoma kontroliranih in manipuliranih trgih konec in se bomo soočili s posledicami, bodo plemenite kovine še vedno na voljo – da jih zamenjate v bodisi katero valuto že in z njimi ohranite svojo kupno moč.