Veliko analitikov in finančnih strokovnjakov v zadnjem času objavlja svoja razmišljanja, da je cena zlata ob dosegu novih rekordov (nominalnih, seveda) porasla že preveč in da obstaja realna možnost, da je cena zlata že v balonu. To pomeni, da se je cena napihnila do nerazumnih vrednosti in da bi lahko ob begu večjih investitorjev iz trga in ‘črednem nagonu’ prodajna cena zelo upadla. Naj takoj opozorim, da verjamem in pričakujem, da bo zlato v prihodnosti enkrat gotovo prišlo do previsokega vrednotenja (ob poplavi splošne panike in ob pojavu inflacije) in takrat bi bilo nujno del zlata tudi odprodati. Ne verjamem pa, da ima zlato previsoko ceno že danes in menim, da je, glede na razplet krize, trenutno še vedno primerno za zaščito določenega dela premoženja. To bi rad utemeljil na podlagi določenih analiz obnašanja zlata v zgodovini in preko ocen o rasti cen v prihodnje.

Realna cena zlata? 

Veliko ugotovitev, da je cena zlata danes že v balonu, se opira na dejstvo, da je današnja cena zlata nominalno višja (cena se v trenutku pisanja giblje okrog 1.300 dolarjev za unčo), kot je bila ob zadnjem bikovskem trendu leta 1980 pri 850 dolarjih. Argument, da je danes cena zlata višja, kot je bila ob dosegi rekorda v letu 1980, vzdrži le na nominalni ravni, na realni pa ne. Zakaj? Namreč, kot prvo je treba vedeti, da ameriški dolar (v katerem se vrednost zlata izraža) danes nima več enake vrednosti oziroma kupne moči, kot jo je imel leta 1980 in da je danes potrebno za enako dobrino (kruh, avtomobil, zlato, nafta) odšteti večjo količino dolarjev zaradi upada vrednosti denarja. Če bi tako vendarle želeli realno primerjavo, ali je cena zlata danes že previsoko, moramo najprej ceno 850 dolarjev iz leta 1980 prilagoditi na današnjo vrednost dolarja oziroma takratni ceni dodati vmesno inflacijo (padec kupne moči denarja). Če upoštevamo realno inflacijo Urada za statistiko ZDA, bi morala unča danes dosegati ceno 2.300 dolarjev za unčo, da bi bila realno primerljiva s tisto najvišjo iz leta 1980. Zaradi manjše verodostojnosti uradnih podatkov (uradna statistika v ZDA namreč ne zajema rasti cen hrane in energentov, ki pa najbolj odločilno vplivata na višino inflacije), moramo za realnejšo primerjavo vzeti tako imenovano “inflacijo v senci”, s katero se ukvarja neodvisni inštitut Shadow Stats (www.shadowstats.com), ki upošteva dvig cen življenjskih potrebščin, ki vplivajo na vsakodnevno življenje. Če ceno iz leta 1980 prilagodimo z njihovimi podatki o rasti cen, pa izračun pokaže, da bi morala biti danes unča zlata danes vredna kar 7.494 dolarjev, da bi bila realno primerljiva s takratnimi 850 dolarji. Iz teh primerjav izhaja, da je trenutna cena zlata pri 1.250 dolarjih še vedno podcenjena in bi o balonu lahko govorili šele takrat, ko se bo cena približala tem vrednostim.

Zlato je valuta

Zlato in srebro sta v zgodovini dolgo bila znana kot menjalno sredstvo, torej kot denar, kot valuta. Glede na to, da vse centralne banke po svetu hranijo delež zlatih rezerv za protiutež papirnatemu denarju, lahko rečemo, da zlato še vedno (ali pa vedno bolj) opravlja funkcijo valute. In če je zlato valuta, ne moremo dobiti realnejše slike o njegovi trenutni vrednosti, kot pa da ga primerjamo s kakšno drugo valuto, npr. z ameriškim dolarjem. Iz tabele 1 je razvidno, da sta od zadnjega vrha cene zlata v letu 1980 pa vse do danes denarna agregata M1 in M2 (ki zajemata ponudbo denarja na trgu) porasla za 3 do 4-krat. V enakem obdobju sta javni dolg in proračunski primanjkljaj v ZDA porasla med 10 do 20-krat, medtem ko je zlato poraslo za vsega 0,4-krat oziroma v odstotkih le 47 % od vrha cene pri 850 dolarjih. Če bi tako želeli primerjati zlato z rastjo M1, M2, javnega dolga in proračunskega primanjkljaja, bi morala biti cena zlata danes npr. 1.800, 2.400, 7.800 ali celo 13.200 dolarjev za unčo zlata. V tem pregledu lahko ugotovimo, da je v balonu predvsem trenutna vrednost ameriškega dolarja in nikakor ne zlata. Ob morebitnem nadaljnjem upadanju vrednosti dolarja je za pričakovati, da se bo vrednost zlata v tej valuti gotovo še povečevala.

Primerjava cene zlata z vrednostjo ameriškega dolarja glede na obstoječe podatke: 

Je cena res že previsoka? 

Nedavno povišanje cene zlata je lahko zelo varljivo in namiguje na balon, če spregledamo dva pomembna dejavnika. Prvič, zlato je pričelo s svojo rastjo v letu 2001 (cena je v zadnjih 9 letih porasla iz 250 na 1.200 dolarjev za unčo), ko je pričelo okrevati od dolgega medvedjega trga, ko je cena zlata padala kar dve desetletji. Leta 2001 je bilo tako zlato na precej nizkih ravneh v primerjavi z inflacijo zadnjih dveh desetletij in tudi v primerjavi z delniškimi trgi. Ne glede na to, da je zlato v zadnjih 9 letih poraslo za okrog 400 %, moramo upoštevati, da se je rast začela iz depresivno znižane vrednosti zlata. Pod drugo točko pa nam vse o trenutni nevarnosti balona pove primerjava z zadnjima dvema balonoma – z balonom tehnoloških delnic, ki se je razblinil leta 2000 in balonom cen nepremičnin v ZDA, ki je popustil v letu 2007. Če primerjamo trenutno rast cene zlata z rastjo indeksa Nasdaq in rastjo cen nepremičnin, lahko ugotovimo, da se trenutno z rastjo cene zlata nahajamo še precej nižje od rekordnih vrednosti prejšnjih dveh balonov. Rečeno drugače, trenutna cena zlata se nahaja na tisti točki, kjer sta oba prejšnja balona šele nastala – pred zadnjim, največjim povišanjem cene. Če je balon tehnoloških delnic počil leta 2000, nam primerjava z zlatom kaže, kot da smo v začetku leta 1998, torej dobri dve leti pred pokom balona. Če pa primerjamo rast cene zlata z balonom nepremičnin v Ameriki, pa nam trenutna primerjava pokaže, da smo v letu 2003, torej dobra tri leta pred pokom balona in zniževanjem cen. Če torej zlato primerjamo z zadnjima dvema znanima balonoma, lahko ugotovimo, da zlato še ni v balonu, je pa vsekakor na poti vanj. A nihče na svetu z gotovostjo ne ve, koliko bo zlato še pridobilo na ceni, preden bo balonček popustil. Bo pa zlato na ceni vsekakor še pridobivalo minimalno naslednja tri leta oziroma vsaj do razpleta trenutne finančne krize.

Ponovitev rasti, ki se je zgodila 1970 in 1980? 

Zlato je v zgodovini imelo večkrat dober bikovski trend. Največji se je zgodil v desetletju med 1970 in 1980, ko je zlato poraslo za faktor 24-krat, saj je iz začetnih 35 dolarjev za unčo, cena leta 1980 na vrhuncu znašala kar 850 dolarjev za unčo zlata. Trenutno smo od leta 2000 pri porastu cene za faktor 4 in veliko finančnih strokovnjakov (dr. James Turk, dr. Marc Faber, Jim Rogers, George Soros) je mnenja, da bo tokratna rast cene zlata trajala še vsaj par let. Predvsem zaradi tega, ker se prvič v zgodovini finančnega sistema soočamo s tem, da centralne banke skladno poplavljajo trg z likvidnostjo, kar bo gotovo privedlo do upadanja vrednosti valut v prihodnje. Ljudje v takšnih razmerah iščejo varnost v zlatu, saj je zlato edina valuta, ki je ne moremo poljubno tiskati kot papirnatega denarja.

Centralne banke neto kupci prvič po letu 1988

Poleg tega pa se razvrednotenja valut več kot očitno zavedajo tudi vodilni bankirji, saj so, po podatkih Dylana Grica, analitika družbe SG Securities iz Londona, prvič po letu 1988 letos (torej v letu 2010) centralne banke vnovič neto kupci in ne prodajalci zlata. Tako bi lahko trenutna kondicija finančnega sistema na svetu vnovič pripravila scenarij za divjo rast cen zlata v prihodnjih letih. Če se to ne bo zgodilo, ker je vse odvisno od več faktorjev, sem vsekakor enoten glede tega, da bo zlato vsaj zaščitilo vaše premoženje in ohranilo kupno moč denarja, ki ga imate. V takšni negotovosti, kot vlada trenutno, je vsako drugo razmišljanje lahko zelo, zelo nevarno.

(Avtor: Matjaž Štamulak , objavljeno: 11.10.2010)