1. Nič varčevati

Vsekakor prva in največja napaka, ki jo lahko naredi posameznik. Živimo namreč v obdobju, ko država skrb za socialno in finančno varnost vedno bolj prelaga na vsakega posameznika. To posledično pomeni, da bomo prejemali manj pokojnine v prihodnosti, da bo zdravstvo vedno dražje, da ne bomo uspeli ˝brezplačno˝ izšolati svojih otrok, itn… Katerikoli je že finančni cilj, vsekakor je zelo pomembno, da posameznik vsaj 10 odstotkov svojega letnega prihodka namenja varčevanju za prihodnost. Potrebno se je namreč zavedati, da lahko samo v svojem aktivnem obdobju generiramo dovolj prihodkov iz katerih lahko zgradimo finančno varnost za pasivno obdobje, v katerem ni več mogoče ustvarjati toliko, kot v mlajših letih (zaradi bolezni, starosti,itn,…). Če nekdo ta vlak zamudi, je za nazaj nemogoče varčevati.

2. Živeti v dolgovih in z veliko kreditnimi karticami

Življenje v dolgovih na dolgi rok zmanjšuje posameznikovo svobodo, neodvisnost in v veliki večini primerov načne tudi psihično zdravje. Denar res ni vse, je pa zelo veliko, če ga nimaš. V večini primerov je sicer potrebno ločiti dobro in slabo zadolženost. Dobra zadolženost je tista, kjer ugotoviš, da se izplača financirati nek nakup, ker je obrestna mera npr. 2%, s svojim kapitalom pa na finančnih trgih ustvarjamo npr. 8% na letni ravni. V tem primeru je kredit dober, saj imamo zaradi načina financiranja ustvarjen pozitivni denarni tok. To seveda ni primerno za vsakogar, saj moraš za ˝dobro kreditiranje˝ posedovati vsaj tako veliko glavnico, da je ustvarjen pozitivni denarni tok.

Najboljši nasvet je, da se poskušamo kreditiranju čim bolj izogniti. Če v trenutni situaciji ne gre drugače, pa je zelo pomembno, da se naredi načrt odplačevanja, kjer se poskuša kredit vrniti čim prej. Če je obrestna mera na kreditu ugodna, je seveda smiselno imeti kredit na daljše obdobje in ob tem tudi že varčevati. Splošno gledano je sicer najboljše, da se pred pričetkom varčevanja poizkušamo znebiti vseh dolgov, predvsem pa kreditnih kartic. Stroški kredita in kartic v večini primerov odnašajo več, kot lahko prinaša dobro varčevanje.

3. Nimaš kupčka gotovine za nenadne potrebe

Nenadne potrebe so tiste, ki lahko marsikatero družino in posameznika spravijo na kolena. Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov bi v letu 2014 iz lastnih sredstev lahko poravnalo le 51 odstotkov slovenskih gospodinjstev. To dokazuje, kako slabo je pripravljena večina družinskih proračunov na nepredviden izdatek. Če tega ne zmoreš pokriti iz neke rezerve, potem si primoran iskati druge rešitve, v večini primerov financiranje, ki vemo, da vedno nekaj stane in povzroči dodatne stroške ter vzpostavlja našo odvisnost od finančnih institucij.

Zaradi nenadnih in neplaniranih izdatkov je marsikdo primoran predčasno prekinjati tudi različna varčevanja in investicije, zaradi česar se lahko zgodi, da potrebuješ sredstva ravno takrat, ko so razmere na trgih neugodne. Priporočljivo je, da ima vsak na strani v denarni obliki minimalno vsaj dve mesečni plači za morebitne neplanirane izdatke.

4. Začeti varčevanje brez analize je enako kot vzeti zdravila brez diagnoze

Najpomembnejši trenutek se za vsakega izmed nas zgodi pred začetkom varčevanja. Kot je nesmiselno jemati določena zdravila, preden dobimo potrjeno diagnozo (kaj nam res manjka), tako je povsem napačno, če se za varčevanje odločimo, preden imamo opravljeno temeljito analizo. Analiza stanja mora dati svetovalcu vpogled posameznikovo finančno stanje, cilj oziroma željo, zaradi katere se varčuje, odnos do tveganja ter pretekle izkušnje in sedanje zmožnosti. Šele na podlagi teh podatkov lahko profesionalni finančni svetovalec pripravi individualen finančni načrt, ki vsebuje predlog za rešitev finančnega cilj ter predvsem razlago in pojasnitev vseh stroškov, tveganj in seveda tudi davčnega vidika.

Šele ko ima posameznik vpogled v ˝obe strani medalje˝, se lahko odloči pravilno, kaj je zanj najbolj primerno in izbire tiste finančne produkte ter instrumente, ki ustrezajo njegovemu profilu vlagatelja. Če ta prvi del izpustimo, je velika verjetnost, da se posameznikova pričakovanja ne bodo uresničila in najverjetneje finančni cilj ne bo dosežen v željenem času.

5. Nakup finančnega produkta, ki ga ne razumeš

Na finančnih trgih velja zlato pravilo, da vedno investiraš v tisto, kar razumeš. Največ razočaranj in slabih naložbenih odločitev se po statistki še vedno zgodi takrat, ko so obljubljeni previsoki, nerealni donosi in je zanemarjen del, ki se nanaša na razlago stroškov in predvsem tveganj. Nepoznavanje vseh lastnosti določene naložbe lahko pripelje posameznika v precejšnjo ali celo celotno izgubo svojih vloženih sredstev, zato je izjemno pomembno, da se o vsaki naložbi dobro pozanimamo.

Povsem normalno je, da ne more biti vsak strokovnjak za finance, a mora vsak ravno zaradi tega poiskati strokovno pomoč, kjer mora zahtevati toliko informacij, da se o vsebini naložbe ali investicije lahko pravilno odloči. Če vlagamo v tisto, kar razumemo, obstaja manjša verjetnost, da nas bo naložba v prihodnosti presenetila. Če pa bi se že zgodile spremembe na trgu, pa moramo vedeti ali prejeti nasvet, da se lahko glede na spremembe odločimo drugače in situaciji primerno.

6. Stava na enega konja ali razpršenost finančnih naložb

Warren Buffet, najuspešnejši investitor vseh časov, zelo veliko stavi na razpršenost vlaganj in razdelitev svojega premoženja med več različnih, med seboj morebiti tudi korelacijskih naložb. Spet drugi analitiki pravijo, da ˝je razpršenost za nevedne˝ oziroma tiste, ki ne poznajo dobro trga, da bi vedno znova ujeli najboljše in najbolj perspektivne naložbe. Resnica je vedno nekje vmes, zato je dobro upoštevati razpršenost, a je verjetno prav tako pomembno tudi, da smo v določenem času primerno, glede na razmere na trgu, bolj usmerjeni v tiste naložbe, ki nam ponujajo večjo varnost in možnosti zaslužkov – portfelj mora biti v določenih obdobjih bolj naklonjen eni vrsti naložb kot drugim. To sicer zahteva nekaj znanja, zato pred odločitvijo posezite po strokovni pomoči.

7. Varčevanje brez cilja

Pravijo, da ja vsako varčevanje boljše, kot če ga ni. Povsem drži, a je veliko bolj učinkovito in manj stresno, če posameznik varčuje z namenom dosege nekega finančnega cilja. Zakaj? Predvsem zaradi posameznikove motivacije, da se bo držal ˝načrta˝, ki ga bo pripeljal do cilja. In seveda predvsem zato, ker ima vsak izmed nas kar nekaj ciljev, ki jih moramo doseči, če želimo finančno varnost in dolgoročno stabilnost –od pokojnine, šolanja otrok pa vse do zlate rezerve in nakupa nepremičnine.

Pravijo, da kdor varčuje, sebe plačuje. Ker vedno znova plačujemo položnice za druge, ker je to nujno, nase večina pozabi. Pot varčevanja je vsekakor pot v svobodo in pot v brezskrbno in neodvisno prihodnost.

8. Inflacija – nerazumevanje in nepoznavanje

Največja nevarnost za naše prihranke je vsekakor inflacija oziroma upad kupne moči denarja. Pri varčevanju na dolgi rok je lahko zelo ranljiva, saj naši prihranki izgubljajo na vrednosti, če ne dosegajo donosov, ki pokrivajo upad kupne moči valute, v kateri varčujemo. Posebej danes smo vnovič soočeni z vprašanjem, kaj se bo zgodilo s kupno močjo evra, dolarja, jena in ostalih valut glede na trenutno politiko Centralnih bank po svetu.

Vsak izračun za finančni cilj mora vsebovati razlago in upoštevanje inflacije, saj lahko šele takrat računamo na realne donose in realno ohranitev kupne moči. Neupoštevanje inflacije se zagotovo kaže kot največja mogoča napaka pri dolgoročnih varčevanjih, saj je marsikdo na koncu presenečen, da si lahko kupi manj, kot je pričakoval. Če 5.000 Slovenskih tolarjev pretopimo v evre, jih dobimo približno 20. Ampak, kaj ste lahko včasih kupili za 5.000 tolarjev in kaj lahko danes kupite za 20 evrov?

9. Kupovanje in investiranje v zgolj vroče zgodbe

Poleg inflacije zagotovo najbolj pogosta napaka, na katero ˝pade˝ veliko ljudi, ker se za naložbe v večini odločajo čustveno, predvsem pa načeloma investitorje vedno vodita strah ali pohlep, ki nista vedno dober povod za odločitev. Na finančnih trgih je pred odločitvijo potrebno upoštevati veliko dejavnikov in vedno preveriti tveganja ter stroške in podrobnejše podatke. Ti nam vedno dobro pokažejo, kaj je ˝precenjeno˝ in kaj ˝podcenjeno˝ in kam bi se danes izplačalo investirati, gledano iz vidika v razmerju ˝nagrada-tveganje˝. Če je imela neka naložba dobro rast v preteklosti in so vanjo investirani ˝vsi˝, še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje. Donosi v preteklosti niso nobena garancija za prihodnost in to vsekakor velja upoštevati!

Avtor: Matjaž Štamulak

Objavljeno: Obrtnik Podjetnik, oktober 2016