Pokojnine se bodo zniževale, delovna doba se bo podaljševala in za dobro preskrbo v starosti je vsekakor treba varčevati. Neupoštevanje inflacije in zaverovanost v “varne naložbe” sta največji napaki, ki marsikoga staneta dostojno pokojnino.

Finančna in gospodarska kriza sta pri vsakem posamezniku poudarili pomembnost varčevanja za različne finančne cilje. Vsekakor je problematika pokojnin zaradi javnofinančne situacije pri nas in po svetu pridobila pozornost in tudi vladna srečanja se vse pogosteje osredotočajo na težave, ki nam jih prinaša obstoječi pokojninski sistem v prihodnosti. Nekaj je glede pokojnin v prihodnje gotovo jasno: da bomo pokojnine vsekakor imeli vsi, v kakršni koli obliki že. Ni pa jasna višina teh transferjev, od katerih vsi, ki smo v srednjih, najbolj ustvarjalnih letih življenja, veliko pričakujemo. Najmanj pa vsaj to, da bi nam pokojnina, ki jo bomo dobili za minulo delo, omogočala vsaj podoben življenjski standard, kot smo ga uživali v letih pred pokojnino.

Ohranjanje življenjskega standarda na dolgi rok

Trenutno vse tiste, ki pokojnine že prejemajo, in tudi tiste, ki za pokojnino šele varčujejo, skrbi predvsem ohranjanje kupne moči pokojnin. Odkar smo prevzeli evro, namreč opažamo (še posebno to čutijo upokojenci), da evro v kupni moči pada in da za enako količino denarja dobivamo vedno manj (predvsem življenjskih potrebščin in goriva). Opažamo torej, da se nujni družinski izdatki in življenjski stroški tako povečujejo, da ostaja vedno manj denarja, nekaterim sploh nič. Tako slovenski upokojenci ugotavljajo, da so včasih za “slovensko penzijo v tolarjih” dobili veliko več, kot dobijo primerjalno gledano v evrih danes. In če lahko nekdo danes še kaj dodatno zasluži skozi mesec, potem ohranjanje standarda ni vprašanje. Pri tistih, ki te možnosti nimajo, pa je situacija finančno zelo resna in še resnejša bo postala, če bi se v prihodnosti uresničilo tveganje pojava visoke inflacije, ki ga pričakuje veliko finančnih analitikov ob razpletu trenutne finančne krize. Zato je danes za vsakega upokojenca najpomembnejše prav to, kako v prihodnjih letih ohraniti kupno moč svoje pokojnine in morebitnega preostalega premoženja. Prav tako se morajo s tem vprašanjem odkrito spopasti vsi tisti, ki za pokojnino varčujejo. Zgodovina nas je namreč naučila, da dolžniške težave (v katerih je trenutno razviti svet) pogosto zelo prizadenejo monetarni sistem in s tem stabilnost valut, ki v vrednostih padajo zaradi prekomernih intervencij in količine novega denarja v obtoku. Inflacija je tako prva stvar, ki jo je treba danes upoštevati pri finančnih odločitvah, če želi nekdo na daljše obdobje s svojim denarjem imeti tudi realno kupno moč (koliko lahko za denar dobiš) in ne le nominalne moči (koliko ta znesek pomeni v številki).

Nujnost pokojninske reforme in ozaveščenost

Poleg upada kupne moči denarja se problematika pokojnin poglablja predvsem zaradi nevzdržne javnofinančne situacije. Pokojnine se bodo v prihodnje gotovo zniževale, saj državna blagajna nikakor ne bo mogla pokriti velikega izpada med prejetimi vplačili delovno aktivne generacije in izplačili, s katerimi oskrbuje upokojence. Za primerjavo: razmerje med številom zavarovancev, ki vplačujejo prispevke v državno pokojninsko blagajno, in številom upokojenih se stalno poslabšuje. Še v začetku leta 1980 je bilo razmerje trije zaposleni na enega upokojenca. Leta 2000 je bilo to razmerje že zelo poslabšano in je znašalo 1,8:1, leta 2010 pa je bilo razmerje še slabše in je znašalo le še 1,54 zaposlenega na enega upokojenca. Prav skrb zbujajoč pa je dodatno še trend, ki ga je zaznati v prihodnjih letih. V prebivalstveni piramidi Slovenije, ki jo najdete na spletni strani statističnega urada, je namreč razvidno, da je v Sloveniji trenutno 1,33 milijona delovno aktivnih ljudi. Skrb zbujajoče je dejstvo, da naša demografska struktura kaže na to, da bo leta 2061 delovno aktivnih samo še 880.000 ljudi, torej več kot dobra tretjina manj. Še hujši pa je podatek o številu ljudi nad 63 let. Vseh teh upokojencev je danes okoli 366.000, že leta 2061 pa naj bi jih bilo skoraj dvakrat več, približno 606.000. To stanje kaže na nevzdržnost trenutnega pokojninskega sistema, saj za “pay as you go” medgeneracijski, solidarnostni sistem ni več matematične osnove. Tudi evropske države (večina razvitih držav) imajo pred seboj to velikansko težavo pokojnin, med drugimi Nemčija, ki je Evropi vedno za vzor. Predvsem nemški mediji se zadnje leto sprašujejo, ali ne bo udarec pri pokojninah v prihodnje celo večji, kot bodo posledice finančne krize z vsemi njenimi tveganji. Kdo bi vedel. Dejstvo je, da tam, kjer ni več nič vzeti, nikakor ne bodo mogli več dati!

Varčevanje je nujno, a pri izbiri zelo previdno

Da, pokojnine se bodo zniževale, delovna doba se bo podaljševala in nujno je treba za dobro preskrbo v starosti vsekakor varčevati, varčevati in še enkrat varčevati. A to je lažje povedati kot izvesti v praksi. Najprej je potrebno, da je posameznik dobro ozaveščen o problematiki pokojnin. Nujno je, da vsak morebitni vlagatelj za finančni cilj pokojnina prejme izdelan individualni finančni načrt, ki mu ga pripravi finančni svetovalec na podlagi skrbno in temeljito opravljene analize stanja, potreb, želja. Posameznik ni enak posamezniku in zato ne obstaja najboljša oblika varčevanja za pokojnino za vsakogar – prav tako kot ne obstaja naložba, ki bi bila brez tveganj, sploh ne v trenutni situaciji. Ne, vsako varčevanje mora biti prilagojeno posameznikovim ciljem, njegovim željam ter potrebam in rizični naravnanosti. Zato morajo biti na finančnem načrtu zapisani različni predlogi za varčevanja, zapisani morajo vsekakor biti tako prednosti kot tudi slabosti različnih naložb, primerjava med njimi ter seveda pripadajoči stroški in tveganja. Vsak posameznik, ki želi danes varčevati za pokojnino, hoče imeti občutek, da se je odločil prav. In prav se lahko odločiš vedno le tedaj, ko imaš na voljo obe plati medalje – torej tako prednosti kot tudi slabosti. Najbolj univerzalen rek je vsekakor, da naj bodo sredstva ustrezno razpršena, a vsekakor preveliko število jajc v košari tudi ni prava izbira. Vsak posameznik naj pridobi več različnih mnenj, odloča pa se naj za tiste ponudbe, ki mu ne skrivajo stroškov in ki mu transparentno predstavijo vsa tveganja. Zavedati se moramo, da mora danes vsak prevzeti neke vrste tveganje in da varne naložbe ne obstajajo več. Vsaj ne tiste, ki smo jih kot varne definirali zadnjih nekaj let, s čimer mislim predvsem na različne vrste denarnih naložb.

Najpogostejše napake pri pokojninskem varčevanju

Največja napaka pri varčevanju za pokojnino je gotovo ta, da ljudje ne preverjajo naložb s svojim svetovalcem vsaj enkrat na leto in jih po potrebi prilagajajo glede na spremembe na trgu, zakonske spremembe in posameznikove spremembe osebne situacije. Predvsem tržne spremembe, ki jih spremljamo že od leta 2007, so mnoge presenetile in večina še do danes ni reagirala na novonastalo tržno situacijo. Zaradi te napake lahko ljudje izgubijo ne le privarčevani donos, marveč tudi svoja vložena sredstva. Druga največja napaka je vsekakor neupoštevanje inflacije pri tako dolgoročnem varčevanju. Za to napako niso vedno krivi samo varčevalci (ki so večinoma finančno nepismeni), marveč tudi prodajalci finančnih produktov, ki varčevalcem ne predstavijo vpliva inflacije in predvsem tega, kako ustrezno poskrbeti za zaščito pred upadom kupne moči. Tretja največja napaka je neredno varčevanje, ki prihaja do izraza tudi zaradi splošno slabše gospodarske situacije. Četrta največja napaka pa je neurejenost trga finančnih produktov, od prodajalcev do inštitucije, ki posamezniku večinoma pred odločitvijo ne predstavijo jasno in nedvoumno vseh stroškov in tveganj, ampak večinoma govorijo le o dobrih stvareh in priložnostih. Posledica takšnega načina je, da je posameznik zaveden in se ob takšnem nepopolnem svetovanju (bolje rečeno zgolj prodaji finančnega produkta) nikakor ne more pravilno odločiti, saj nima objektivne slike in verodostojnih podatkov. Ker lahko za pokojnino načeloma varčujemo samo enkrat samkrat, je tako posvet s finančnim svetovalcem pred odločitvijo za sklenitev različnih varčevanj nujen. Prav tako je nujno, da ste seznanjeni s prednostmi in slabostmi, ki jih imajo vse finančne naložbe.

Varnost pred donosom

Neupoštevanje inflacije in zaverovanost ljudi v “varne naložbe” sta praviloma največji napaki, ki marsikoga staneta dostojno pokojnino in s tem mirno preživljanje jesenskih dni svojega življenja. Definicija varnih naložb se je v zadnjih štirih letih povsem spremenila, še bolj pa se bo verjetno ob poglobitvi krize, ki naj bi kmalu sledila. S to poglobitvijo je močno povezana inflacija, ki jo je danes nujno upoštevati pri vseh izračunih in načrtih, predvsem pa je pomembno, da se pred povišano inflacijo naredi ustrezno zaščito za obstoječe premoženje in prihranke. Inflacija je in bo ostala največja uničevalka vrednosti prihrankov. Posebno bo, kot vse kaže, na delu v prihodnjih treh letih. Zato bi bilo modro upoštevati nasvet priznanega ameriškega finančnega analitika Richarda Russlla, da je naša naloga v finančni krizi predvsem to, da ohranimo realno kupno moč našega premoženja. In to velja predvsem za vse tiste, ki se jih pokojninska problematika dotika.

Matjaž Štamulak je neodvisni premoženjski svetovalec. Več o njem in njegovem delu najdete na www.cresus.si.

Vir: Dnevnik