V zadnjem času je zlata mrzlica vnovič zajela cel svet

Trenutni krizi namreč ni videti konca, ravno obratno, po mnenju uglednih analitikov ter finančnih prognostikov najhuje šele prihaja. Centralne banke po celem svetu obrestne mere ohranjajo nizko, da bi spodbudile gospodarstvo, a pravih učinkov “poceni denarja” še ni čutiti. Prav tako se zdi, da trenutno nihče na svetu ne odpravlja vzrokov, ki so do te krize pripeljali, kar daje slutiti, da so pred nami različni scenariji razpleta trenutne krize – vsem pa je skupno to, da nikakor niso pozitivni. V ozadju rastočih cen in zlate mrzlice je vsekakor strah, ki žene investitorje iz rizičnih naložb v zlato, ki je znano kot “varni pristan” in ravno v takšnih časih vlagatelju ponuja varno zatočišče ter ohranja realno vrednost premoženja. Glede na zaostrovanje dolžniške krize v Evropi in Ameriki ter glede na velikost proračunskih primanjkljajev je povsem mogoče, da bi v prihodnosti doživeli kakšen valutni zlom, ki bi s seboj prinesel uničujočo inflacijo. In ravno zaradi tega cena zlata tudi narašča, saj vedno več investitorjev raje zaupa “trdni valuti”, neobčutljivi za različne manipulacije in vladne odločitve, kot pa da bi svoja sredstva držali v denarju, denarnih naložbah ali v delnicah.

Kapitalizem ruši sam sebe

Kot se zdi, se kapitalizem s svojim prekomernim pohlepom ruši sam vase. A vsekakor ne zaradi zadnjega vzroka, ki je utrl pot trenutni finančni krizi, to je pok balona cen nepremičnin v ZDA. Ne, seme trenutne krize klije v več različnih, a med seboj tesno povezanih dogodkih, ki so se zgodili ločeno v zadnjih 100 letih. Vse skupaj se je začelo z ustanovitvijo ameriške centralne banke (FED), ki ima ne glede na privatne lastnike ekskluzivno pravico do izdajanja denarja. Po tem dogodku so nas skorajda stoletje dolgo prepričevali, da naša ekonomija nujno potrebuje centralne banke, da bi se izognili morebitnim gospodarskim krizam. Žal je realnost takšna, da je od nastopa FED-a število gospodarskih kriz začelo naraščati, vrednost ameriške valute pa strmo padati in tako je ameriški dolar od same ustanovitve FED-a pa vse do danes izgubil že 95 odstotkov svoje vrednosti. Glavni vzrok za trenutno situacijo pa se je zgodil 15. avgusta 1971, ko je takratni ameriški predsednik Nixon ukinil vezavo dolarja na zlato, s čimer je papirnatemu denarju odvzel zlato podlago in ga prepustil na nemilost tistim, ki ga izdajajo. Od takrat dalje se je kapitalizem sam ujel v past pohlepa, saj se nihče na svetu, posebej pa v Ameriki, ni uspel zoperstaviti moči o preplavljanju trgov s “poceni denarjem” (tudi krediti), s čimer so nastajali in pokali različni baloni premoženja (zadnji pok balona nepremičnin je trenutno krizo tudi začel), s tem pa se je negotovost naselila v sam sistem in ga začela spodkopavati.

Na predavanju

Poleg omenjenih razlogov bom na letošnjem predavanju Zlato versus kapitalizem slušatelje soočil še z ostalimi pomembnimi dogodki, ki so v bližnji ali daljni zgodovini pripomogli k trenutni situaciji. Predvsem pa si bomo ogledali, kako se je kapitalizem vztrajno trudil izkoreniniti zlato (ter ostale plemenite kovine) iz zavesti ljudi in zakaj mu to ni uspelo ter kakšni so možni scenariji razpleta trenutne svetovne finančne krize ter kako se lahko pred tem ustrezno zaščitite.

Predavanje: petek, 14. oktobra 2011, ob 15:00–15:30

Naslov: Zlato versus kapitalizem

(Avtor: Matjaž Štamulak , objavljeno: 10.11.2011)