Signali za novo krizo?

Kaj nam sporoča Repo trg v Ameriki?

Repo trg (to je trg začasnih odkupno-prodajnih pogodb za zdravje finančnega sistema v Ameriki) je pred nekaj tedni poslal eno izmed ključnih opozoril, ki nakazujejo na to, da se finančnim trgom približuje večja sprememba. Repo trg je ključen za likvidnost celotnega finančnega sistema, saj omogoča bankam in finančnim institucijam dostop do kratkoročnega financiranja. Ko so se v preteklosti na tem trgu pojavile težave, je to pogosto eden izmed zgodnjih signalov za večje finančne težave.

Kaj se trenutno dogaja na repo trgu v Ameriki? V zadnjih tednih se je likvidnost na tem trgu zares občutno zmanjšala, kar preprosto povedano pomeni, da banke in hedge skladi težje pridobivajo kratkoročna sredstva, kar bi utegnilo sprožiti domino efekt na širši finančni sistem. Upad likvidnosti se odvija predvsem zaradi potez FED-a (Ameriške centralne banke), ki že nekaj časa zmanjšuje svojo bilanco stanja, kar pomeni, da centralna banka ˝srka˝ denar iz sistema. V takšnem okolju je upad likvidnosti lahko sprožilec večjih sistemskih težav.

Zakaj je to pomemben signal? Repo trg je v preteklosti že večkrat opozoril na resne sistemske težave, ki so jim nato sledila obdobja krize, dva primera:

Finančna kriza 2008. Takrat se je repo trg sicer močno zamajal že eno leto prej, torej 2007, ko so hedge skladi in investicijske banke izgubili dostop do kratkoročnega financiranja; ko je usahnila likvidnost, je udarila kriza. Investicijski banki Lehman Brothers in Bear Sterns sta jeseni 2008 bankrotirali prav zaradi pomanjkanja likvidnosti na repo trgu. Kot vemo, so takrat potonili delniški trgi in potrebovali nekaj let za okrevanje, izvrstna investicija v tistih časih je bilo predvsem fizično zlato.

Repo kriza 2019. Nekaj mesecev pred Korona krizo v marcu 2020 so septembra 2019 obrestne mere čez noč poskočile iz 2 % na skoraj 10 %, kar je bil znak, da je likvidnost na repo trgu izginila. FED je potreboval razlog, da lahko v sistem vbrizga več sto milijard dolarjev, da bi stabiliziral trg. Kot vemo, je injekcija s strani FED-a prišla v marcu in aprilu, ko je bila v začetku leta razglašena pandemija Covid-19.

Kaj trenutna situacija na repo trgu pomeni za leto 2025?

Dogajanje na repo trgu je, kot lahko vidimo iz zgodovine, zelo pomemben faktor, ki vpliva na zdravje ali težave v finančnem sistemu. Glede na trenutno situacijo lahko predvidimo, da če se bo ˝suša likvidnosti˝ nadaljevala še naprej, bodo banke in hedge skladi prisiljeni prodajati svoje investicije ter premoženje, kar lahko povzroči padec cen delnic, obveznic in drugih sredstev.

V takšnem primeru je zdaj luč uprta v FED, ki bo moral zagotovo ponovno intervenirati na trgu, kar bi lahko posledično oslabilo dolar in povečalo inflacijske pritiske, ki se sicer po znižanju obrestnih mer v lanskem letu, že kažejo v različnih indikatorjih.

In zdaj k resnemu opozorilu. Če likvidnost na repo trgu še nekaj časa ostane nizka, bodo vplivi na finančne trge lahko zelo veliki. Delniški trgi, ki so lepo pregreti, bi lahko doživeli močan popravek zaradi prisilne razprodaje sredstev. Nadalje gre vpliv naprej na banke, ki postanejo manj pripravljene posojati denar, kar lahko vodi naprej v kreditni krč. Tukaj bodo potem morale vskočiti ˝s pomočjo˝ centralne banke in z novo likvidnostjo povišale inflacijo ter oslabile že tako slabo zaupanje v trenutni monetarni sistem.

Če se situacija v bližnji prihodnosti ne bo izboljšala, bi to lahko pomenilo enega ključnih sprožilcev za novo finančno krizo. Ker je repo trg res vitalen in ključen kazalnik zdravja je trenutna likvidnostna ˝suša˝ na tem trgu zares skrb vzbujajoč znak.

Vlagatelji bodo v takšnem predvidenem, recimo temu črnemu scenariju, zagotovo za svoje investicije iskali varno zatočišče. Mislim, da nam trenutno stanje na trgu že precej jasno sporoča tudi zlato. Fizično zlato, ki je lakmusov papir za zdravje finančnega sistema, je namreč na novih najvišjih vrednostih. Kaj nam sporoča trenutna cena zlata?

Zlato – varno zatočišče?

Zlato ima dolgo in bogato zgodovino kot varna naložba v časih gospodarske negotovosti. V letu 2025, ko se finančni trgi, kot vidimo, ponovno soočajo z nestanovitnostjo, zlato ponovno pridobiva pomen kot sredstvo za ohranjanje vrednosti. Njegova vrednost je manj povezana z drugimi finančnimi trgi, kar pomeni, da lahko služi kot zaščita pred inflacijo in valutnimi nihanji ter seveda geopolitičnimi tveganji in monetarnimi krizami.

A ne le to. Centralne banke po vsem svetu – prednjačita predvsem Kitajska in Rusija – že lep čas rekordno povečujejo svoje zlate rezerve, kar dodatno potrjuje zaupanje v zlato kot stabilno naložbo.  Zlato je v teh trenutkih na zgodovinsko najvišjih cenah, v letu 2024 je poraslo za več kot 30%, prav tako se prebuja tudi druga plemenita kovina, srebro, prav tako z rastjo preko 30% v lanskem letu.

Iz zgodovine lahko vidimo, da je zlato ključno vlogo odigralo vedno ob pojavu večjih kriz. V letu 2008, ko se je svet soočil z eno največjih finančnih kriz, je zlato vlagateljem od dna krize do leta 2011 ponudilo več kot 150 % donos, srebro v istem obdobju celo več kot 500 %. Če ste imeli v tistem obdobju del svojega premoženja, razpršenega med plemenite kovine, ste izjemno dobro balansirali pretrese in izgube na delniških trgih.

V letu 2020, ko je nastopila Covid kriza, je zlato prav tako reagiralo z močno rastjo. Še v januarju 2020 je bila unča zlata vredna 1.550 dolarjev, konec februarja letos zlato kotira na 2.900 dolarjih, kar dokazuje, da je ob pojavu visoke inflacije ter povečevanju nestabilnosti zlato vnovič varno zatočišče za del premoženja vsakega posameznika. In velika verjetnost je, da povpraševanju po plemenitih kovinah še nekaj časa ne bo pojenjalo. Poleg vsega ostalega imamo namreč trenutno zelo nestabilno tudi geopolitično situacijo.

Geopolitične napetosti iz dneva v dan večje

Kot verjetno opažate tudi sami, je letošnje leto zaznamovano s številnimi geopolitičnimi konflikti, ki povzročajo dodatne negotovosti na finančnih trgih in seveda močno vplivajo na gibanje kapitala. Med ZDA in Kitajsko se trenutno razvija nova močna trgovinska vojna in tehnološka bitka, posebej na področju umetne inteligence. Po zaostritvi trgovinskih sankcij (predvsem polprevodniki ter umetna inteligenca) iz strani ZDA je Kitajska v odzivu napovedala omejitev izvoza redkih zemelj, ključnih za proizvodno elektronike in baterij.

Šepa tudi gospodarstvo in varnost v naši domači Evropski uniji. Vojna v Ukrajini se nadaljuje, prav tako ostajajo v veljavi vse sankcije proti Rusiji. Ker je Evropa močno energetsko odvisna, je zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina nadomestila z dobavo iz Amerike, ki je precej, precej dražja. In višje cene energentov dušijo evropsko gospodarstvo, posebej Nemčijo. In seveda, dražja energija povečuje inflacijske pritiske.

Dodatno pa k temu ne smemo pozabiti dodati tudi nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, kjer se vplivi kažejo predvsem v ceni nafte. Iranska jedrska vprašanja ter konflikti, povezani z Izraelom, namreč ohranjajo visoke cene nafte, ki prav tako močno vplivajo na inflacijo.

Se bo res zgodilo nekaj večjega letos in kako bo to vplivalo na moje premoženje?

Kot lahko torej vidimo, leto 2025 zares prinaša številne izzive, ki lahko vodijo v novo finančno krizo. Geopolitične napetosti, inflacija in nihanja na trgih ustvarjajo trenutno zelo nestanovitno okolje. Centralne banke sicer poskušajo stabilizirati gospodarstvo z nižanjem obrestnih mer, vendar je tveganje stagflacije še vedno prisotno.

Lahko, da bodo trgi seveda pred kakšnim pojavom ˝crasha˝ še v porastu, ker se trenutno tudi močno povečuje M2 indikator, ki kaže na to, da se likvidnost v sistemu nasploh povečuje. To bi lahko bil dober recept, da večina tveganih in bolj špekulativnih naložb še poraste, preden pride do streznitve na trgih.

Zlato zagotovo ostaja ena izmed najboljših varnih naložb v tem obdobju. Delniški in kripto trgi so trenutno pod močnimi pritiski, vendar verjamem, da bodo vlagatelji tukaj iskali priložnosti, če jih bo trg ponudil. Prav tako se lahko zgodi, da bomo, kot sem omenil, pred padci na trgih, doživeli še en močnejši vzpon – ali pred poletjem ali potem jeseni.

Sicer je treba omeniti, da so delniški trgi v zadnjih letih dosegali visoke vrednosti, vendar so se letos začeli kazati prvi znaki precenjenosti na trgih. Analitiki opozarjajo na možnost popravkov, saj so vrednotenja delnic na zgodovinsko visokih ravneh. Poleg tega so kripto valute, kot je Bitcoin, prav tako slabo začele letošnje leto. V februarju je tako Bitcoin padel celo pod 90.000 dolarjev zaradi širšega prodajnega pritiska na trgu kripto valut, ki so ga povzročili geopolitični pomisleki, bolj restriktivna monetarna politika Federal Reserve in nedavna kraja 1,5 milijarde dolarjev z borze Bybit.

Nepremičninski trg je trenutno na veliki prelomnici – v nekaterih regijah bodo cene padale, v drugih se bo povpraševanje okrepilo. Padce bi lahko doživeli predvsem tam, kjer so cene že danes precej pregrete. Vrednost indeksa STOXX 600 Real Estate, ki spremlja dogajanje na evropskem nepremičninskem trgu, se je v zadnjih petih letih zmanjšala za 31 odstotkov, kar že nakazuje na ohlajanje.

Leto 2025 tako prinaša številne izzive za vlagatelje, ampak ali je kriza zares slaba, če do nje pride? Sam menim da nikakor. Če bo vaš portfelj letos primerno sestavljen iz ključnih naložbenih razredov za ˝varno˝ premostitev krize in boste imeli na strani denar za vložke, ko pride do pocenitev na trgih, bo to za vas leto priložnosti. Saj veste, da moramo biti prestrašeni, ko so ostali pohlepni, in da moramo biti pohlepni, ko so vsi ostali prestrašeni.

Varno investiranje!

Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec, profesionalni investitor in predavatelj, www.cresus.si