Stagflacija – dobrodošla!
Naftni šok in geopolitični pretresi
Svet, kakršnega smo poznali, ne obstaja več. Ko so 28. februarja 2026 ameriška in izraelska letala začela sistematično razgrajevati iranski obrambni sistem in energetsko infrastrukturo, je v globalnem gospodarskem sistemu počil en sam, a ključen vijak. Tisti, ki je zadrževal ceno nafte pod mejo, za katero ekonomisti vedo, da je meja med rastjo in breznom. Zdaj, mesec dni pozneje, stoji svetovna ekonomija na razpotju, ki ga obe poti vodita v nelagodje – razlika je le v tem, kako globoko.
Kaj je stagflacija in zakaj je tako nevarna?
Stagflacija je ekonomsko stanje, v katerem se hkrati pojavljata visoka inflacija in počasna ali negativna gospodarska rast, pogosto skupaj z naraščajočo brezposelnostjo. Ime izhaja iz spojitve angleških besed stagnation (stagnacija) in inflation (inflacija).
Zakaj je stagflacija tako boleča? Ker centralnim bankam jemlje normalno orožje. V klasični recesiji znižamo obrestne mere, spodbudimo posojila in potrošnjo ter zaženemo gospodarstvo. V klasični inflaciji dvignemo obrestne mere in zadušimo rast cen. Toda ko se obe grožnji pojavita hkrati, postane vsaka reakcija centralne banke neučinkovita ali celo škodljiva. Zdravilo za eno bolezen poslabša drugo.
To je bil recept za katastrofo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je arabski naftni embargo leta 1973 in nato iranska revolucija leta 1979 pahnila zahodni svet v desetletje bede. Danes se mnogi sprašujejo: ali smo na pragu ponovitve? Ali bo morebiti še slabše?
˝Rast cen energentov je izjemno regresiven davek. Prizadene revne bolj, kot bogate. In tokrat gre za šok, ki bi lahko trajal leta, ne mesecev.˝ Larry Fink, izvršni direktor BlackRock
Kako se bo s tem soočil svet?
Svet se ponovno sooča z ekonomskim okoljem, ki ga večina današnjih vlagateljev in ekonomistov še ni zares izkusila, saj kombinacija vojne, energetskega šoka, motenj v dobavnih verigah in omejene sposobnosti centralnih bank ustvarja pogoje, ki močno spominjajo na 70. leta prejšnjega stoletja, vendar z eno ključno razliko: današnji sistem je bistveno bolj zadolžen, bolj globaliziran in posledično tudi bolj krhek, zato lahko učinki trajajo dlje in so globlji.
Današnja situacija ima več jasno prepoznavnih sprožilcev, med katerimi zdaj izstopajo predvsem geopolitični konflikti – napetosti na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini ter nadaljevanje in razširitev vojnih območij se že odraža v cenah nafte in plina ter razpadu oziroma preoblikovanju globalnih dobavnih verig – svet se tukaj premika iz globaliziranega sistema v bolj razdrobljenega ter politično pogojenega.
Trenutna vojna v Iranu je sicer v tem kontekstu zgolj neposreden povod, medtem ko širša slika kaže na globlji konflikt med Zahodom in Vzhodom, predvsem med Združenimi državami in Kitajsko, ki ga številni analitiki, med njimi tudi Ray Dalio, opisujejo kot prehod v novo fazo svetovnega reda, kjer se obstoječi finančni in trgovinski sistem preoblikuje pod pritiskom geopolitičnih interesov, strateških virov in tehnološkega tekmovanja.
Tako lahko trenutno na lastne oči v živo spremljamo strukturni premik v delovanju svetovnega gospodarstva. Tako kot v 70. letih je energija ponovno postala geopolitično orožje, saj morebitne motnje v Hormuški ožini, skozi katero poteka velik del svetovne trgovine z energenti, že povzročajo dvig cen. Višje cene nafte in plina se bodo zdaj začele prelivati v transport, proizvodnjo, kmetijstvo in industrijske procese, kjer imajo ključno vlogo tudi derivati, kot so žveplo, gnojila in petrokemični proizvodi, kar ustvarja širši inflacijski pritisk, ki ga ni mogoče enostavno zajeziti.
Ključna razlika v primerjavi s preteklostjo je v tem, da centralne banke nimajo več enakega manevrskega prostora, saj je globalni dolg dosegel ravni, ki omejujejo agresivno dvigovanje obrestnih mer, na kar opozarja tudi Larry Fink, ki poudarja, da bo inflacija zaradi deglobalizacije in omejenih virov verjetno bolj vztrajna. Na drugi strani analitik, ki ga zelo cenim, Martin Armstrong, že dolgo izpostavlja, da države zgodovinsko rešujejo dolžniške krize z inflacijo in ne z varčevanjem, kar pomeni, da je današnji sistem ujet med potrebo po zajezitvi inflacije in realnostjo, da prevelik dvig obrestnih mer lahko destabilizira finančni sistem, zato je bolj verjetno, da bo inflacija ostala prisotna dlje časa.
Kaj sledi, če se vojna ne konča hitro in bodo trgovinske ter energetske poti še naprej prekinjene?
V naslednjih dvanajstih do štiriindvajsetih mesecih lahko pričakujemo postopno poslabševanje razmer, kjer se bo najprej povečala volatilnost na finančnih trgih in pritisk na cene energentov, nato pa bodo sledile motnje v industriji, predvsem v sektorjih, ki so odvisni od stabilnih dobav surovin, kot so kemija, energetika in napredna proizvodnja. Temu bi lahko sledila slabša gospodarska rast in pritisk na podjetja z visokimi stroški, v kasnejši fazi pa je možen tudi drugi inflacijski val, ki bi dodatno zmanjšal kupno moč in pospešil prilagoditev gospodarstva na nov režim.
Najbolj prizadeti bodo energetsko intenzivni sektorji, evropsko gospodarstvo kot neto uvoznik energije ter potrošniški segment, kjer bo realna kupna moč upadala, medtem ko bodo relativni zmagovalci energetska podjetja, proizvajalci surovin in podjetja, ki lahko višje stroške prenesejo na končnega potrošnika.
V takšnem okolju se tudi odzivi posameznih naložbenih razredov bistveno razlikujejo od obdobja nizke inflacije, saj energija postaja eden ključnih zmagovalcev zaradi neposredne povezanosti z inflacijskim pritiskom. Kam torej trenutno sploh investirati sredstva, če vemo, da je dobro imeti trenutno na strani tudi veliko cash pozicijo (denar), s katero bi lahko vstopali na finančne trge, ki so pred večjo korekcijo, ko bo trg prepoznal, da hitrega zaključka vojne najverjetneje ne bo – in tudi če bo, se potrebujejo meseci in leta, da se obnovi vsa uničena energetska infrastruktura.
Zlato v takšnem okolju – kljub kratkoročni korekciji trenutno na trgih – zagotovo prevzema vlogo monetarnega sidra in zaščite pred negotovostjo, srebro pa zaradi svoje dvojne narave kot industrijska in monetarna kovina kaže večjo volatilnost, saj lahko najprej zaostaja, nato pa v poznejši fazi preseže donosnost zlata.
Trenutno z največjo skrbjo opazujem delniške trge, zlasti tehnološki sektor, ki je bolj občutljiv na višje obrestne mere in nižjo likvidnost – zato lahko pričakujemo na večini indeksov precejšnje pritiske, padce in s tem dobre nakupne priložnosti visoko kvalitetnih podjetij.
Evropske delnice bodo zagotovo dodatno obremenjene z energetsko odvisnostjo, nepremičnine pa bi se v tem okolju lahko soočile s pritiskom zaradi dražjega financiranja in slabše dostopnosti kreditov. Zanimivo bo videti, kako v tej krizni situaciji svojo vlogo odigral Bitcoin, ki ima zdaj priložnost, da postane alternativa tradicionalnim valutam, kot je pri njegovem nastanku tudi bila glavna ideja.
Sistemska kriza in zlom ali zgolj kratkoročna epizoda?
Vem, da stagflacije nihče ne želi – nihče ne želi plačevati več za gorivo, hrano in gretje ob hkratni skrbi za službo. Toda obstaja en način, v katerem je ta čas – boleč in razburkan – koristen. Prinaša jasnost. Jasnost o tem, kateri energetski sistemi so ranljivi in katere je treba zamenjati. Jasnost o tem, kateri portfelji so bili zgrajeni za eno samo makroekonomsko klimo in ne zdržijo sprememb. Jasnost o tem, katera podjetja imajo cenovno moč in katera so samo ujetnike ugodnih razmer. In jasnost o tem, da geopolitika ni tveganje od zunaj ampak je in bo ostala jedro ekonomske resničnosti za naslednjih nekaj let – ne pozabite, da smo priča največjim geopolitičnim pretresom po 2. svetovni vojni.
Za vlagatelje to pomeni, da vstopamo v obdobje, kjer klasična strategija pasivnega investiranja ne bo več zadostovala, temveč bo ključna pravilna razporeditev sredstev, z večjim poudarkom na realnih sredstvih. Klasičen portfelj 60 % delnice in 40 % obveznice je namreč lahko v stagflaciji izjemno nezanesljiv, ker obe kategoriji trpita hkrati – sploh obveznice so lahko zelo kritične glede na trenutno dogajanje na trgu in monetarno zelo slabo situacijo Amerike in njenega bančnega sistema.
Kar se namreč trenutno dogaja, ne nekaj, česar svetovni red po letu 1945 še ni doživel – da imamo namreč sočasen šok na več ravneh: vojaški, energetski, finančni, prehranski, diplomatski, jedrski. Vsi ti trenutno izvirajo iz ene same geografske točke na svetu (Hormuš) in se trenutno celo medsebojno krepijo brez zunanjega ventila. Zato je situacija res nevarna in so lahko posledice – poleg predvidljivih – tudi zelo nepričakovane in boleče – za vse nas.
Čeprav se situacija zdi kompleksna, obstajajo jasne smernice za prilagoditev investicij posameznika ali podjetij, ki imajo denarne rezerve. Vključenost in izpostavljenost energiji in surovinam, več zaščitnih naložb, kot je zlato, ter zmanjšanje občutljivosti na obrestne mere, kar pomeni manjšo izpostavljenost visoko vrednotenim rastočim delnicam. Ter seveda strategija, da bo pojavu šoka, krize, močnih padcev na borzi in panike med vlagatelji ostanemo mirni in pripravljeni – če bo kriza, ki prihaja, res huda, bodo toliko večje tudi naložbene priložnosti na trgih.
Pomembno je razumeti, da finančni trg trenutno ni več nevtralen, temveč vse bolj odvisen od političnih odločitev in strateških interesov držav.
Najbolj nevarna stvar trenutno je predpostavka, da se bo proizvodnja in logistika surovin in energentov takoj po koncu vojne ponovno zagnala. A proizvodnja surovin ni kot linija v tovarni, kjer samo vklopiš stikalo in vse steče. Pri več surovinah načeloma ponovni zagon lahko traja od več mesecev do celo več let, odvisno od vrste infrastrukture. Torej, tudi če se vse stvari umirijo, se razglasi premirje ter se Hormuška ožina takoj odpre nazaj – za kar je vsaj zaenkrat precej malo možnosti – bo ponudba zaostajala še mesece.
Stagflacija tako ni zgolj ekonomski izraz, temveč signal, da se svetovni red spreminja, saj se globalizacija, kot smo jo poznali zadnjih desetletij, umika novemu sistemu, ki temelji na regionalizaciji, večji vlogi geopolitike in večji negotovosti. To sicer ne pomeni konca sveta, pomeni pa konec starega sistema, v katerem so bila pravila drugačna, zato je za vlagatelje in gospodarstvo ključno spoznanje, da prilagoditev ni več izbira, temveč nuja.
Ker to, v kar trenutno potuje svetu, ni zgolj vojna. To je preoblikovanje svetovnega reda v realnem času! Če bi se simultani sistemski kolaps zgodil v naslednjem vrstnem redu: energija – hrana – finance – politika – vojna, potem lahko rečemo, da bo svet letos in v prihodnjih nekaj letih na pragu velikih preizkušenj in da bo čez 10 do 20 let izgledal povsem drugače, kot ga vidimo trenutno. Tisti, ki to razumejo danes – ne čez eno leto – imajo izrazito prednost.
Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec, investitor in predavatelj
Poskrbite za svojo prihodnost
Vaša finančna prihodnost je preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju. Poskrbite zase in za svojo družino z našimi prilagojenimi finančnimi načrti. Poskrbeli bomo, da boste danes sprejeli prave odločitve, ki bodo gradile stabilno in varno jutri.