Nizke obrestne mere so v zadnjih letih prerazporedile bogastvo

Pred dnevi je Evropska centralna banka (ECB) znižala ključno obrestno mero v evroobmočju z 0,5 na 0,25 odstotka, v ZDA se že od leta 2008 obrestna mera giblje od 0 do 0,25 odstotka, v Veliki Britaniji je obrestna mera 0,5 odstotka.

Centralne banke z nizkimi obrestmi oziroma ponudbo t. i. poceni denarja poskušajo zagnati gospodarsko rast in znižati brezposelnost. Ta poseg centralnih bank pa je povzročil tudi prerazdeljevanje bogastva. Nedavno poročilo ustanove McKinsey Global Institute razkriva, kdo je pridobil in kdo izgubil zaradi nizkih obresti v letih 2007–2012.

Zmagovalke prerazdeljevanja premoženja so vlade in podjetja, poraženci pa varčevalci v bankah.

Vlade so zaradi nižjih obrestnih mer, po katerih se zadolžujejo, pridobile 1.022 milijard evrov. Največ vlada ZDA, in sicer 666 milijard evrov, britanska vlada 90 milijard in vlade evroobmočja 266 milijard evrov. Pri tem je treba dodati, da je to različno glede na države. Pridobile so evrske države, ki so se lahko poceni zadolžile, torej države, ki niso v krizi.

Nemci se zadolžujejo poceni, Grki in Slovenci drago

Nemčija se na primer zadolžuje najbolj ugodno, saj ima za svoje dolgoročne državne obveznice 1,76-odstotne obresti (po podatkih nemškega inštituta DIW naj bi Nemčija privarčevala 50 milijard evrov zaradi nizkih obresti), najdražje med evropskimi državami pa se zadolžujeta Slovenija in Grčija. Slovenske dolgoročne državne obveznice imajo po podatkih ECB 6,47-odstotne obresti, grška pa kar 8,74-odstotne.

Na zeleni veji zaradi poceni denarja so po podatkih McKinsey Global Institute tudi nefinančna podjetja, ki so se prav tako poceni zadolževala. Ameriška podjetja imajo zaradi cenejših posojil 230 milijard, podjetja evroobmočja 207 in britanska 90 milijard evrov koristi. V VB in ZDA so tako dobički podjetij zrasli za pet odstotkov, vendar se ta podjetja kljub temu niso odločila za nove naložbe, verjetno zaradi strahu zaradi še vedno negotovih gospodarskih razmer.

Varčevalcem denar na bankah kopni

Pri bankah je različno. Ameriške banke so imele zaradi poceni denarja za 111 milijard več prihodkov, prav nasprotno pa britanske banke in banke držav evroobmočja. Prve so izgubile 30, druge 170 milijard evrov. V vseh treh območjih so zaradi nizkih obresti na slabšem zavarovalnice. V ZDA so izgubile 200, v VB 45 in v evroobmočju 96 milijard evrov.

Veliki poraženci prerazdeljevanja zaradi nizkih obresti so varčevalci. Skupaj so varčevalci v evroobmočju, ZDA in VB izgubili 465 milijard evrov. Evropski varčevalci imajo 118 milijard, britanski 81 in ameriški 266 milijard evrov manj.

Vir: Siol Planet