Časi borznega medveda se na vseh večjih svetovnih borzah in doma, kot kaže, še ne bodo tako hitro umaknili. Še več, dr. Marc Faber je v eni izmed svojih zadnjih kolumn napovedal daljše obdobje pocenitev tudi surovinskemu trgu, ki je zaznamoval letošnje leto z rekordnimi cenami nafte, zlata, srebra, itn. Korekcije in pocenitve so praviloma krvnik vseh kratkoročnih pozicij špekulantov in seveda nasprotno, nakupna priložnost za dolgoročne investitorje. In v času pocenitev in reorganizacije večine portfeljev, verjetno večina ne ve, da je bilo znanstveno dokazano, da so naložbe v surovine zelo primerne za razpršitev portfelja, ki je sestavljen iz delnic in obveznic.

Svoje ugotovitve je glede vprašanja razpršenosti portfelja s surovinami podala ameriška univerza Yale, ki je raziskavo utemeljila na temeljih sodobne premoženjske teorije Nobelovega nagrajenca Markovitza. Med leti 1959 in 2004 so namreč naložbe v surovine pokazale enake možnosti dobička kot delnice s primerljivo stopnjo tveganja. Raziskava je tako ovrgla trditev, ki v večini kroži po finančnih trgih – in sicer, da so investicije v surovine bolj tvegane in volatilne kot investicije v delnice. Zaključna ugotovitev raziskovalcev pa neverjetno sovpada z letom 2008, v katerem smo lahko na finančnih trgih videli velike pretrese, povišano inflacijo, začetek recesije nekaterih gospodarstev in še vedno trajajočo lakoto razvijajočih se držav po surovinah. Kajti, prednosti razpršitve portfelja s surovinami so največje ravno takrat, ko se surovine najbolj porabljajo, v času visoke inflacije, v času, ko se soočamo z visokim povpraševanjem gospodarstva po surovinah in ob začetku recesij. Vodji raziskave, Gary Gorton in Geert Rouwenhorst sta tako zaključila, da lahko v takšnih časih naložbe v surovine postanejo rešilna bilka za naložbo denarja.

Vlagatelju se ob tem hote postavi vprašanje, koliko odstotkov naj v njegovem osebnem portfelju zavzamejo naložbe v surovine. Matthias Zelinski iz visoke strokovne šole v Giessen-Friedbergu je v okviru svoje diplomske naloge ugotovil, da se najboljša razporeditev izkaže kot kombinacija 67,89% skladov, 17,81% delnic in 14,3% surovin. Vlagatelj naj bi pri takšni razpršitvi dosegel najboljšo kombinacijo med tveganjem in donosi.

V letošnjem letu so strateške surovine (nafta, baker, nikelj, uran) in plemenite kovine (zlato, srebro) beležile večje popravke navzdol in ob rekordnih dnevnih padcih so se tudi vlagatelji v ta sektor pričeli spraševati o resničnosti tako imenovanega ˝varnega pristana˝. A vlagatelje v surovinski trg je pred tedni pomirjal Jim Rogers, ki je dejal, da so bile zdajšnje korekcije povsem pričakovane v takšnem daljšem obdobju draženja surovin, da se surovinski trend še dolgo ne bo ohladil in da je potrebno trenutne vplive finančne krize izkoristiti tudi na področju padcev cen surovin in še okrepiti svoj portfelj pred posledicami finančno-monetarne krize.   

Namig, kako bi bilo potrebno razpršiti in uravnotežiti svoj portfelj s surovinami pa se sicer razlikuje od posameznika do posameznika. Pri vsakem vlagatelju je namreč pred odločitvijo za naložbo denarja potrebno točno določiti cilje varčevanja, vlagatelj profil tveganja in predvsem celovito analizo vlagateljevega premoženjskega stanja. Šele na podlagi vseh teh dejavnikov in trenutne tržne situacije pa se nato vlagatelju lahko svetuje, kam naj investira svoje prihranke.

(Avtor: Matjaž Štamulak , objavljeno: 15.09.2008)