Že desetletja se mnogi v denarnem svetu razmišljali, da obstajajo skrivne dejavnosti s strani velikih finančnih interesov, ki naj bi igrali veliko vlogo pri določanju cen na trgu zlata. Fokus te domnevne manipulacije naj bi bil na londonskem trgu in je bil pogosto imenovan kar “London fix.” Vendar pa so tiste, ki so o tem govorili zavrnili kot alarmiste, fanatike, teoretike zarot ali slabše. Vendar nas bodo najnovejša razkritja približala resnici.

Manipulacijam cene zlata se izteka čas

11. marca 2014 je Wall Street Journal poročal, da je AIS Capital Management vložila skupinsko tožbo proti več velikim bankam, vključno z Barclays PLC, Deutsche Bank, HSBC in mnogim drugim. Razlog za tožbo je, da so banke manipulirale ceno zlata za lastno korist. Ta tožba prihaja po uradnih preiskavah v Veliki Britaniji in Nemčiji.

Tako kot londonska ponujena medbančna obrestna mera obresti (LIBOR), londonska cena zlata oblikuje merila za promptno ceno za glavne posle z zlato kovino po vsem svetu. Škandal LIBOR je pretresel finančni svet. Vendar je višji finančni regulator Nemčije razglasil možno manipulacijo trga zlata kot “hujšo kot LIBOR”. Te besede bi dale nov pomen besedi “nastavljena cena ali fix”. Da bi prišli do resnice, pomaga, da bi poskušali slediti mednarodnim tokovom zlata, da bi videli, kdo odkupuje, kje se prodaja in kje se lahko pojavijo vrzeli.

Veliko trgovanja z zlatom je bilo dolgo zavito v tančico skrivnosti. Kljub podatkom, ki jih zahteva Mednarodni denarni sklad (MDS) je trgovanje na Daljnem vzhodu težko natančno izslediti. V letu 2009 je centralna banka Kitajske razkrila, da se je njeno imetje zlata povečalo za 75 odstotkov z 600 na 1054 metričnih ton. Po Wikipediji bi to naredilo Kitajsko šesto največjo imetnico zlata na svetu.

Gold Field Mineral Services (GFMS) ocenjuje, da je skupna proizvodnja zlata v letu 2013 na svetu znašala 2982 ton. Z letno proizvodnjo približno 428 ton, po podatkih Forbes Azija, je Kitajska največji proizvajalec na svetu. Ampak, kot Rusija, Kitajska ne izvozi nobenega zlata. Če seštejemo letno lastno proizvodnjo Kitajske v treh letih Kitajski zalogi iz leta 2009, ki je znašala 1054 ton, bi morali do letos to povečati za približno 1284 ton, na skupno vrednost približno 2338 ton. To bi Kitajsko naredilo eno največjih svetovnih nosilcev zlata. Toda zgodba se ne konča tu. Kitajska uvaža velike količine predvsem preko Hong Konga in Šanghaja.

Kitajska uvaža rekordne količine zlata

Po poročilih Forbes Asia, so pri China Gold Association pokazali, da se je Kitajska poraba zlata v letu 2013 povečala za 41 odstotkov v primerjavi z letom 2012 in sicer na 1176 ton v letu 2013. (Kitajska ne objavi uradnih številk, tako da se pojavljajo razlike v razponu več sto ton.) Dodajanje tega uvoza na domačo proizvodnjo kitajske, 428 ton, kažejo, da je Kitajska lani nabrala vsaj 1604 ton. Uvoz Indije, kot poroča Bloomberg, je bil lani 978 ton. Zato sta Kitajska in Indija skupaj nabrali 2582 ton ali več kot 86 odstotkov celotne svetovne proizvodnje zlata, ki je znašala 2982 ton.

Poleg tega, seštevanje domače proizvodnje in očiten uvoz Kitajske kažejo, da ima zdaj več kot 3514 ton zalog. Ob predpostavki, da ima ZDA še vedno v lasti vse zlato, ki ga ima Fed, bi to Kitajsko naredilo drugo največjo svetovno državno lastnico zlata. Poleg Kitajske in Indije, so v letu 2013 Indonezija, Savdska Arabija in Tajska povečale svoje zaloge zlate. Ker je zlato splošno priznan predstavnik bogastva, to predstavlja ogromen prenos “resničnega” bogastva z zahoda proti vzhodu.

Jasno je, da je ogromno povpraševanje Vzhoda po fizičnem zlatu naredilo nalogo za znižanje tržne cene zlata veliko težjo za zahodne centralne banke. To je, razen če so zahodne centralne banke posojale zlato skrivaj kupcem na trgu, ki so bili “spodbujeni” politično, kot na primer Nemčija, da ne bi zahtevala fizične dobave zlata? Ko je v začetku leta 2013 Nemčija zaprosila za repatriacijo le 300 ton njenega imetja 3396 ton je FED prosila za petletno zamudo dostave. Do konca leta, je FED Nemčiji poslala le 5 ton. Čeprav je v zasebni lasti, delno z bankirji, je FED le delno revidiran. Ali je mogoče, da je velik del objavljenih zalog zlata FED-a,  8,133.5 ton, zdaj dejansko v lasti drugih narodov, tako kot zlato Nemčije?

Ali je Kitajska že največja “lastnica” v nasprotju z “imetnico” zlata na svetu? Če je temu tako je Kitajska, z zrelim finančnim centrom v Hongkongu, že močno napredovala na poti za izpodbijanje stanja rezervne valute in mednarodne verodostojnosti ameriškega dolarja.

Jasno je, da nedavna rast cen v zlatu nekaj dolguje inflacijskim strahom, potlačenim obrestnim meram in ukrajinski situaciji. V tem času se vedno bolj zavedamo možnosti resnega in vse večjega pomanjkanja fizičnega zlata in zmanjšanja moči zahodnih centralnih bank za zatiranje cene. Vse to kaže na obnovitev temeljnega bikovskega trga v zlatu, kljub morebitnemu povečanju strahov recesije.

Vir: Insajder.si